Posted on 2 komentarja

Landyachtz / Sector 9 izmenjava

Zgleda, da bo pred nami divja tekmovalna sezona. Ne samo, da so tekmovalci med sabo čedalje bolj izenačeni in je res težko napovedati favorita, ampak so se pričele tudi manjše ekipne vojne.

Tako je Scott Smith, svetovni prvak iz leta 2008 presedlal iz Landyachtz na Sector 9. Kar malo čudno je videti tega pilota z zelenimi lasmi na katerikoli drugi deski, kot pa Evotu, ampak po posnetkih sodeč mu gre kar dobro :)

[iframe http://www.youtube.com/embed/39VeM_v5tCk 590 362]

Kot kaže je pa še vedno zaprisežen zeleni barvi in Abec11, h kateri ekipi sta letos migrirala tudi aktualni svetovni prvak Kevin Reimer in pa James Kelly, ki ni zapustil samo Orangatang ampak celotni Loaded in podpisal s podjetjem Arbor, ki je pa v večinski lasti podjetja Sector 9.

Iz podjetja Sector 9 je tudi odlšla ena najhitrejših rolkark na svetu, ki sliši na ime Katie Nielsen.

[iframe http://www.youtube.com/embed/Z7Q6JOLKFL4 590 362]

Katie se je Sector 9 javno zahvalila, da so ji pomagali pri njeni longboard karieri. Katie je Sector 9 letos poslal tekmovati v Avstralijo na Newtons playground s samo enim razlogom-da premaga aktualno svetovno prvakinjo Brianne Davies, kar ji je tudi uspelo. Brianne Davies je nekaj časa pred tekmo oznanila svoj odhod iz profesionalnega rolkanja in ta tekma je bila zadnja možnost, da jo še kdo premaga. Go Katie.

To bo za danes vse, naslednjič vam pa razkrijemo, kake zvarke pripravljajo Cris Chaput, James Kelly in Kevin Reimer.

Posted on

IGSA – Mednarodna zveza gravitacijskih športov

Vsak šport, ki nekaj velja v svetu spada pod okrilje neke zveze, katera ga usmerja, mu daje neko kredibilnost ter daje neko enotnost. Nogomet združuje FIFA, zimski športi  FIS, moto športi imajo FIA, gravitacijske športe pa IGSA.

IGSA pomeni “International Gravity Sports Association”, kar lahko prevedemo v mednarodno zvezo gravitacijskih športov. Nastala je leta 1996, ko je skupina lugerjev in downhill longboarderjev opazila potrebo po nekem pravičnem in nepristranskem vodstvu. To vodstvo naj bi zagotavljalo močno a pravično tekmovalnost. Skozi čas je postala avtoriteta v svetu mnogih adrenalinskih gravitacijskih športov. Kar je na začetku obsegalo le šport downhill longboardanja ter ludga sedaj pokriva omenjena športa, inline downhill (spust na rolerjih) ter gravity bike (cestni spust s kolesi brez poganjanja).

Iz severne Amerike se je hitro razširila v južno, sedaj pa krije tekmovanja po celem svetu. Nudi točkovanje tekmovalcev, ki so registrirani v bazi ter s tem omogoča svetovno tekmovanje. Prav vsak se lahko prijavi in se s tem pomerja z najboljšimi na svetu. V letošnji sezoni se nam obeta 16 tekmovanj, od teh so trije tudi v Evropi.

IGSA je tudi sestavila pravilnik za tekmovanja, ki je odlično vodilo za vse, ki pripravljajo tekme, čeprav ne delujejo pod njenim okriljem. Lepo pa je videti tudi njihov poziv k sodelovanju vseh, ki želijo prispevati k rasti in izboljšavi teh športov. Vsak lahko namreč pošlje predloge za izboljšavo pravilnika.

V Sloveniji IGSA še ni pokrivala nobenega dogodka, vseeno pa upamo, da nekoč vidimo njihove zastave na progah tudi pri nas.

Več o IGSA si lahko pogledate na njihovi strani: http://www.igsaworldcup.com/

Posted on

Čelada za obljubo

Otečena zapestja, zviti gležnji, potolčena kolena in komolci…vse to so dokaj vsakdanje poškodbe skejterjev in longboarderjev.
Kaj pa polomljena rebra, takšni in drugačni zlomi rok, razbite arkade…malo manj običajne zadeve, ampak se pojavljajo dnevno pri nas.
Kaj pa koma, paraliza in nasplošno motorične in duševne motnje…na žalost so to vse zelo vsakdanje stvari pri nas, ki pa se večinoma pripetijo v prometnih nesrečah bodisi z avtom ali pa motorjem. Ampak 99% odstotkov motoristov nosi čelade avtomobili so pa narejeni po določenih standardih, tako da zagotavljajo določeno mero varnosti. Zdaj si pa predstavljaj, da bombaš hrib z longboardom pri 60, 70, 80 itd. km/h…brez čelade. Če ne greš na motor brez čelade in pa v avto nepripasan, zakaj bi potem stopil na dilo brez čelade? Dejansko ni potrebno doseči zgoraj omenjenih hitrosti za trajne poškodbe, ki vas bodo spremljale vse življenje, ampak se lahko to zgodi na poti v trgovino.

To se je zgodilo mlademu fantu z imenom Ian Tilman, ki je živel na Floridi. Bil je vojak in pa skejter. Na preprosti “kruzici” po ulici je padel na glavo in deset dni kasneje umrl.

http://www.theiantilmannfoundation.org/

To je stran, na katero se lahko prijavi vsak in v zameno za obljubo, da bo nosil čelado prejme le-to brezplačno. Plača se edino stroške pošiljanja (7$) oz. se čelado prevzame v enem od tamkajšnjih skejtparkov. Ali pošiljajo tudi v EU nam ni znano, lahko pa vprašate.

Je pa to odlična ideja, ki bi jo lahko povzelo tudi kakšno slovensko podjetje oz. organizacija in to še preden se bo imenovala po kakem fantu oz. punci.
Ian Tilman, 26.11.1976 – 26.5.2005

Posted on

Ne bodi “stinkbug”

Stinkbug je izraz za pozicijo, ki jo največkrat začetniki zavzamejo na longboardu, ko izvajajo “powerslide” ali oštro zavijajo v ovinek. Stinkbug-a izgleda tako, da z roko dilo zagrabiš med nogami (glej sliko spodaj) kar je pravzaprav nepravilno in precej nevarno saj s tem postaviš težišče na sredino tern ti onemogoča, da telo obrneš v smeri gibanja.

Slika 1: Stinkbug / nepravilno

Poleg tega je stinkbug videti precej nestilsko in smešno :) Stinkbug je precej pogost pri začetnikih ali pa pri tistih, ki enostavno nočejo sprejeti dejstva, da ta oprijem izvajajo nepravilno. Največkrat je prav stinkbug tisto kar začetnike ovira pri uspešnem izvajanju powerslide-a.

Slika 2: To pa ni stinkbug / pravilno

Pravilna namestitev roke je za kolenom, kot lahko to vidite na zgornji sliki. Na ta način se teža prestavi na sprednji del longboarda kar omogoča lažje in kontrolirano drsenje zadnjega dela longboarda. Prav tako ti omogoča, da lahko zgornji del telesa obrneš v smeri gibanja. Pa upajmo, da se koga prime in da ne bo več smrdelo :)

In še en smešen video za konec :)

* Slike smo si sposodili od http://www.skateboardracing.org.au

Posted on 3 komentarji

Naročanje “čez lužo”

Pogosto pri iskanju longboard opreme preko interneta naletimo na ponudbe spletnih trgovin, ki imajo sedež v ZDA ali Kanadi. Ponudba je cenovno zares bolj ugodna od ponudbe evropskih spletnih trgovin a v celem procesu se skrivajo dodatni stroški.

Zakaj so v Evropi cene dražje?
Ponavadi skate roba v Evropo prispe prav iz ZDA ali Kanade. Poleg tega, da preprodajalci morajo nekaj zaslužiti, ceno zvišajo stroški dobave kar zajema poštnino, carino, skladiščenje,… Zaradi tega je posledično končna cena nekega produkta višja. Poleg tega je Euro močnejša valuta od Dolarja – 100€ ni 100$ ampak približno 140$ (odvisno od trenutnega menjalnega tečaja). Torej, v kolikor v Ameriki nekaj stane 100$ bi pričakovali, da je v Evropi cena tega približno 75€.

Naročanje iz ZDA ali Kanade
Pri naročanju iz Amerike nas presenetijo precej veliki stroški pošiljanja. Pri naročanju kompletnega skateboarda je strošek poštnine lahko tudi do 50,00 EUR! Kot, da to še ni dovolj, bo naročeno blago obtičalo na carini saj je v Slovenijo prispelo izven Evrope. Carina ima nekoliko čudno politiko, pa bodo blago carinili skupaj z zneskom poštinine.  V kolikor ta vrednost presega 150€ boste morali plačati carino, ki pa znaša 25% vrednosti blaga (z všteto poštnino). Kakorkoli obrneš pa se je nemogoče izogniti plačilu davka kar nanese še dodatnih 20% vrednosti blaga (spet z všteto poštnino).

Npr. v kolikor naročamo komplet longboard, katerega cena je 200,00 $, bomo za poštnino morali prišteti dodatnih 63,00 $, kar nanese 263,00 $. Preračunano v EUR  to znese 187,00 EUR. Na carini bomo morali plačati davek in carino (ker je čez 150 €) za kar bomo morali prišteti še približno 70,00 EUR. Vse skupaj bi naneslo na koncu zneslo približno 257,00 EUR, kar bi v bilo približno 360,00 $!

Za isti komplet longboard (kot je vzet za primer) bi pri nas v Sloveniji odšteli 240,00 €, kar je 17,00 € manj, kot pa če bi ga naročili iz Amerike :)

Opomba: Cene in izračun so informativni in lahko, da bi za kak drug izdelek ali pri drugem ponudniku izračun bil drugačen. Ne prevzemamo nobene odgovornosti! :)

Posted on 4 komentarji

Vaflji in C3H7NO2

Pišejo se petdeseta leta prejšnjega tisočletja, iz radia žge Chuck Berry odbijači so kromirani…surfer pride zafrustriran domov iz plaže, ker ni blo valov. Jeznorito zaluča surf v kot garaže in ob omaro iz katere mu pade na glavo sestrina kotalka, cel omotičen stopi v leseno kišto in pade po tleh…pogleda malo levo in desno in nato se mu posveti!…rodil prvi skejt na svetu. Naenkrat je skejtanje najbolj ql stvar na svetu in to vsi počnejo, v trgovinah prodajajo rolke, odvijajo se tekmovanja…

Nato pa kot, da bi ugasnil luč vse skupaj izgine. Skejtanje umre in postane mit, legenda, pripovedka o starih časih, ampak želja in uporništvo tli v posameznikih.
Nato pride leto 1972 in C3H7NO2-formula, ki spremeni skejt industrijo za vedno. To je namreč formula za “gumo” iz katere so narejeni skejt in pa longboard koleščki-pred tem so se uporabljali glineni koleščki.
Frank Nasworthy in Cadillac wheels so začeli revolucijo!

Rokenrol se je počasi prelevil v metal in pa punk in vzporedno s tem tudi način rolkanja v vseh svojih podzvrsteh. Rolkat bos ni bilo več prijetno in tukaj vstopi Paul Van Doren s svojim “vafl” podplatom, ki je bil ustvarjen namensko s skejtanjem v mislih.

Tony Alva in Stacy Peralta še nekoliko dodelata te legendarne čevlje in zdaj ni bilo več poti nazaj, rolkanje se je rodilo,živelo, umrlo in preživelo! Vsakih nekaj let se ta zvrst izražanja vzporedno z rokenrolom vrne tja kamor spada in nekoliko ponikne ampak nikoli popolnoma ne izgine ampak se le vrne se močnejše in bolj žleht!


Od teh fantov in punce na fotografiji se lahk marsikaj naučimo, saj bi brez njih danes morda mi bli baletniki na dilah…Ta mularija je skejtala za preživetje, to je bila njihova najemnina, njihov kruh…dar po eni strani, prekletstvo po drugi.

Kar hočem povedat je to, da živimo v zlatih časih skejtanja/longboardanja in nas večina tega ne počne za preživetje, ampak sprostitev, zato se tako tudi obnašajmo preden vse skupaj postane breme in delo.

Rock n`skate roll!!!!!!!!!

Posted on 2 komentarja

Zelena je še hitrejša/Abec11 2011 team

Vsi vemo, da je zelena barva najhitrejša barva na svetu…itak. Medtem se pa oranžni barvi(Orangatang) piše slabo! V prejšnjem letu jih je zapustil Luis Piloni, ki je presedlal na Sector9, kmalu za tem pa tudi Douglas Dalua in kajkmalu zatem postavil nov, sicer neuradni ampak dokumentiran hitrostni rekord z norimi 135km/h, kar ga naredi 5 km/h hitrejšega od uradnega svetovnega rekorda, ki ga je postavil Mischo Erban. Tako so postali Abec11 najhitrejši koleščki na svetu ter njihova trademark zelena še…zelenejša?!?
Tule lahko vidite kako Douglas Dalua šiba z 135km/h(cca. 84mp/h, kar pomeni da mu manjkajo še samo 4 milje na uro in bo lahko potoval skozi čas, seveda z malo pomoči Doc-a in Martyja-tisti, ki ne veste o čem govorim se postavite v kot, obrnite proti steni in se sramujte)

In zdaj še finale, češnjica na vrhu sadne kupe, home run, royal flush, kranjske klobase!?!?!->wtf?
Zelenim se pridružuje tudi en in edini KEVIN REIMER!!!!!! kdor ne ve kdo to je naj kar v kotu ostane in se sramuje dalje, ker ta poba je namreč pobral največ zmag na tekmovanjih za svetovno prvenstvo 2010 in lahko že kar rečemo, da je naslednji IGSA svetovni prvak! “””””””when Kevin Reimer falls, the Earth gets roadrash”””””

Je pa še tudi par drugih znanih obrazov presedlalo na Abec11, med njimi tudi originalni Z boy, Jay Adams ter pa kidos z najdaljšim standup slajdom in najhitreje vrtečimi rokami med slajdanjem Liam Morgan! Cel Abec11 team 2011 bo pa zgledal nekako takole:
Nikolas Desmarais, David Rogers, Jonny Miller, Chance Gaul, Brad Teschner, Brian Holden, Yvon Labarthe, Fernando Yuppie, Rylan Raggie English, Chris Barilla, Ramón Königshausen, Sandman Charlton, Mike Grzyb, Rory Russell, Cat Young, Márcio Benevides, Chris Yandall, Dakota White, Batt Christoph, Corey Leeson, Louis Ricard, Chris Chaput, Adrian Paul Sanchez, Diana Kaspar-Lietz, Nick Ronzani, Erik Basil, Bricin Lyons, Roger Jones, Kevin Reimer, Zen Shikaze, Abby Zsarnay, Douglas Dalua, Pamela Zoolalian, Kora Hailey Bee Grzyb, Jay Adams, Martin Siegrist, Michele Weiss Barilla, Sarah Vincent, Mike Roosen, Kendall Nicole Chaput, Marisa Nuñez, Pep Williams, Wyatt Gibbs, George Pappas, Liam Morgan, Carole Rubin, Scott Smith, Mike Benda, Spencer Smith, Brianne Davies …

Posted on 4 komentarji

Poskrbimo za varnost

Kot je možno videti v nekaterih filmčkih je longboardanje lahko precej adrenalinski in ekstremni šport. Marsikdaj pozabimo, da v tem prežijo tudi nevarnosti, ki v najhujšem primeru nekoga lahko stanejo življenja. Vsako leto smo priča žalostnim novicam o nesrečah s smrtnim izidom. Tako kot za razne pokole po ameriških šolah lahko krivimo nasilje na televiziji in video igre, lahko v našem primeru krivimo filmčke, v katerih posamezniki noro dirkajo po prometnih cestah ali pa ne uporabljajo primerne zaščitne opreme.

Za spodnji video težko najdem besede, najbolje bo da presodite sami…

V filmčkih ponavadi lahko vidimo nekoga, ki longboard obvlada in dobimo občutek, da furanje ni tako komplicirano in zahtevno ter da to lahko počnemo tudi sami. In prav takrat, ko misliš, da že znaš te vrže po tleh :) Pomembno je, da poznamo svoje sposobnosti in da vemo kje je meja. Pogosto lahko na YouTube vidimo posnetke, ko začetnik/ca enostavno stopi na longboard in se spusti po klancu… kratko za tem pa sledi kar boleč in nevaren padec, udarec z glavo ob tla itn… Prav to so “šolski primeri” nepremišljenosti.

Spodaj je en primer takega posameznika, ki je imel dovolj sreče, da jo je odnesel samo s praskami.

Najverjetneje ste v tem posnetku spregledali, da je fant pravzaprav imel ogromno srečo, da je padel saj se je z očitno preveliko hitrostjo za svoje sposobnosti približeval križišču na katerem niti nima prednosti (če bi bil v avtu)!!! Longboard s katerim se je vozil pa je ravno prav neprimeren za take spuste. V kolikor posnetek pauzirate na 0:12 sek. lahko vidite, da mu je bolj kot za varno vožnjo šlo za to, da je bil videti lep na posnetku, saj ima svojo kul čepico na glavi namesto čelade.

Preden skočiš iz aviona s padalom, moraš vedeti in obvladati kar nekaj stvari… Ni ravno tako, da se iz prve vsedeš v avion, daš padalo na hrbet in se vržeš ven zato ker si zajeban in faca, a ne?
Enako je pri longboardanju in hitri vožnji.

Za spuste vedno izberi tako cesto, ki nima ali pa ima čim manj prometa. V kolikor je možnost naleta avta 1:100  je to že kar precej velika možnost, da se boš vozniku pridružil za volanom ne da bi v avto vstopil skozi vrata. Obvezno imej na glavi čelado pa naj bo zunaj še tako vroče ali pa naj v njej izgledaš kot največji papak. Ko se bo nekdo drugi namesto tebe učil ponovno hodit in brat boš verjetno pomislil “še dobro, da imam čelado”.

Za zaključek nekaj nasvetov:

  • Bodi pozoren na morebitna križišča ali uvoze na cesto po kateri se spuščaš. Kljub temu, da te voznik opazi, obstaja možnost, da bo izpeljal pred tebe ker si ne predstavlja kako hitro se ti pelješ.
  • Bodi pozoren na objekte, ki se nahajajo ob cesti. Že lažji padec v ovinku, ki bi se lahko končal samo z drsenjem se lahko konča z usodnim trčenjem v kak steber ali betonsko škarpo
  • Bodi pozoren na promet, ki prihaja za tabo. Marsikomu, ki se bo pripeljal za tabo mu boš šel na živce in te bo hotel prehiteti. Prav takrat ti lahko spodleti in končaš pod kolesi.
  • Nikoli se v nevarne spuste ne podajaj sam. V kolikor se ti kaj zgodi in si ne moreš sam pomagati lahko obtičiš v kakem jarku do konca življenja.
  • Vedno imej na glavi čelado (ZAPETO) in na rokah rokavice (da ne boš imel odprte dlani kot tisti fant iz videa zgoraj)
  • ZA STARŠE: V kolikor ste svojemu otroku kupili skateboard ali longboard pol ne šparajte še s tistimi 30 euri za čelado!!!

V spodnjem videu lahko vidite, kako se leti ven iz ovinka…

V spodnjem videu lahko vidite kaj dela strah, ko ti nasproti pripelje avto in kako človek podre lastni hitrostni rekord v laufanju…

V spodnjem videu lahko vidimo, kaj se zgodi, ko pripelješ v križišče istočasno kot SUV :)

In še en z zabavnimi komentarji :) vendar ne tako zabavnim padcem…

Posted on 1 Comment

Zelene banane in plastične rolke?!

Še do pred kratkim bi rekel, da so zelene banane in plastične rolke dobre za nič kaj drugega kot pa prebavne motnje…do pred kratkim:)

Se še spomnite tega?

Tisti, ki se…obupajte, prestari ste za te zadeve:) hec, hec seveda! Še jaz sem imel tako, pa to ne pomeni, da nosim štrikane zokne ter ob petkih zvečer gledam razočarane gospodinje. Kakorkoli, tisti ki smo imeli takšne plastične rolke v začetku devetdesetih smo bili itak največje face na vasi, ker to so bli še časi, ko je bil les poceni in rasel za vsakim vogalom, plastika pa ne:))) No, zdaj so se zadeve spremenile, gozdovi se krčijo, ozračje se segreva in pravtako les počasi postaja razkošje, plastika pa nadloga. Zelenobananovci so se domislili načina, kako porabljene plastenke izkoristiti v prid okolju, namesto v breme. Večina modelov njihovih “desk” je narejenih prav iz recikliranih plastenk, ki tako ponovno zaživijo v full bolj zakon obliki kot pa pač ena “flaša”.
Zadeve izgledajo približno takole:

Na voljo je več modelov, ki so raznoraznih dimenzij in oblik. Vsekakor način, kako pritegni pozornost punce v šoli. Več modelov in detaljni opisi na njihovi strani

Pa da nebomo samo pri nakladanju in slikah ostali!

Pa veselo rolkanje tudi v letu 2011!
Ekipa Longboard Magazin!

Posted on

Longboard 101, 8. del – Bushings!

Bushingi… Dostikrat so čista španska vas za začetnike, nekateri, ki smo pa že malo izkušeni se pa še vedno igramo z njimi. Bushingi so namrec tiste gumice, ki jih najdemo na podvozju. Izbira na trgu je velika, tako glede proizvajalcev, trdot, oblik in materialov.

Prvo kot prvo.. kakšna je sploh vloga bushingov? Preprosto povedano, njihova naloga je, da dodajo upor k nagibu v podvozju. Zaradi njih longboard stalno sili v raven položaj.  Upor, ki ga bushing povzroči pri nagibu longboarda pa močno vpliva na užitek in kvaliteto vožnje. Zato za carving in slalom potrebujemo mehkejše bushinge kot pa za downhill, kjer ljudje ponavadi želijo bolj trdo podvozje zaradi stabilnosti.

Trdota:

Za začetek bom zelo na kratko opisal trdoto. Tu ni potrebno povedati veliko razen tega, da se trdota meri v durometru, tako kot koleščka. Busingi tako prihajajo območju od 80a do 95a.  Manjša kot je številka, mehkejši je bushing.

Oblika:

Oblik je par različnih vrst. Načeloma pa najdemo le coned (stožce), barell (sodčke) in eliminatorje (stopničaste).

  • Coned bushingi imajo najmanj gume, zato nudijo najmanj upora. Taki bushingi se uporabljajo pri carvingu in slalomu (trše variante pa tudi v freeridu)
  • Barrel bushingi imajo veliko več gume kakor stožčasti, zato nudijo veliko odzivnost (močneje silijo k centru). zaradi tega so to zelo popularna oblika pri downhillu in hitrejših disciplinah.
  • Stopničasti bushingi (Venom jim reče eliminatorji) pa imajo največ gume in zaradi tega nudijo največ upora. Take gumce so najbolj stabilne. Zaradi vse te stabilnosti pa je žrtvovana okretnost, zato se najdejo skoraj da ekskluzivno na downhill longboardih

Material:

Ta je odvisen od proizvajalca, načeloma pa se navezuje na odzivnost same gumice. Če vzameš isto trdoto gumic različnih proizvajalcev bi hitro opazil, da se različno obnašajo. Nekateri proizvajalci pa celo omogočajo različne serije bushingov. Venom tako nudi navadne bushinge in SHR bushinge, ki naj bi bili veliko bolj odzivni.

Še par uporabnih informacij, kar se tiče bushingov. Nihče ti ne more povedati, kateri bushing je najboljši zate. Tu gre za proces odkrivanja nam najbližje kombinacije. Prav tako pa ni potrebno, da se omejimo le na eno trdoto. Lahko namreč kombiniramo trdote, da nam nudijo prijetno mero stabilnosti in okretnosti. Vredno pa je vložiti tudi par centov v podložke ki pridejo med bushing in matico (oz. baseplate in bushing). Ta nam namreč omogoči veliko večjo odzivnost ter podaljša življensko dobo gumici.