Ko kupuješ longboard je zelo priporočljivo hkrati nabaviti tudi zaščitno opremo. Napačno je razmišljati, da se ti nič ne bo zgodilo, ker boš itak fural počasi in samo po mestu. Padci in poškodbe so sestavni del longboardanja in ko padeš, lahko le upaš, da si nataknil čelado na glavo, rokavice na roke ter ščitnike na kolena in komolce.
V tej objavi se bomo podrobneje seznanili z zaščitno opremo za longboard.
Čelada – piskerček in full-face
Pri padcu z longboardom se pogosto zgodi, da z glavo udariš ob tla, posledica tega pa so lahko tudi trajne poškodbe ali celo smrt. Vožnja brez čelade je zelo neodgovorno početje tudi če se voziš samo po ravnem ali kruzaš po mestu.
Glede na obliko in namembnost lahko čelade delimo na piskerčke in full-face čelade.
Piskerček je klasična lahka skateboard čelada, ki zaščiti samo zgornji del glave in je primerna za kruzanje, longboard dancing ter freestyle.
Full-face čelada pokrije celotno glavo vključno z obrazom in brado ter ponuja precej boljšo zaščito pa je zato bolj primerna za hitro vožnjo po klancih oz. za “freeride” in “downhill”.
Visoka cena full-face čelade marsikoga odvrne od nakupa, kar je povsem razumljivo. Ker se boš sprva verjetno vozil bolj počasi in po ravnem terenu si za začetek pač nabaviš piskerček, ampak ne pozabi šparati za full-face, saj boš hitro napredoval in se začel spuščati po klancih.
Koliko plačati za čelado?
Za dober piskerček boš odštel nekje med 30 in 50 evrov.
Najbolj uporabljane znamke so TSG, S-ONE in Triple 8. Čelade teh znamk so preverjeno dobre in izdelane prav za skateboarding. Osebno menim, da nima smisla za piskerček plačati več, kot 50 evrov, saj v tem primeru pravzaprav plačuješ za nalepko ali grafiko in ne “performance” čelade.
Full-face čelade so precej dražje, cene pa se gibljejo med 250 in 400 evrov.
Moja izbira je Predator čelada, ki je nekoliko dražja in stane skoraj 400 evrov, precej uporabljane pa so tudi TSG Pass in Triple 8 Racer full-face čelade, katerih cena se začenja okrog 250 evrov.
Ko sem jaz začel z longboardanjem sem si nabavil čelado za downhill kolesarjenje in ta mi je služila dobrih 5 let. Res je, da je taka čelada nekoliko težja in ni ravno “kulska”, ampak je precej cenejša in svojemu namenu je služila ravno tako dobro, kot katerakoli druga longboard downhill čelada.
Tisti, ki so uber zagreti za hitrostno longboardanje uporabljajo tudi “aero” čelade, ki zaradi svoje aerodinamične oblike omogočajo lažje doseganje večje hitrosti. Take čelade so zelo drage in pogosto se razpravlja o tem ali so smiselna investicija. Začetnika bo taka čelada bolj ovirala, kot pa mu pomagala.
Komolčniki in kolenčniki
Komolčkanje z asfaltom ne bo dobro zate, še manj pa če boš s kolenom nabijal v trdo cesto. Zato zelo priporočam uporabo ščitnikov za komolce in kolena, še posebej za vožnjo po klancu.
Poceni ščitniki so stran vržen denar, saj ponavadi nimajo dovolj pene med kolenom in zunanjim plastičnim ploščkom, ki je nujno potrebna za blaženje udarca. Če nimajo dobrega zapenjalnega sistema se ti bojo ob padcu najbrž premaknili in se boš vseeno poškodoval. Prav tako lahko že sam sklepaš, da so narejeni iz precej manj trpežnih materialov in razpadejo precej hitreje.
Ščitniki za kolena – kolenčniki
Če imaš na kolenih dobre ščitnike se pri padcu lahko enostavno vržeš na kolena ali pa na vse štiri in varno oddrsiš. Ploščka na kolenčnikih se bosta pri tem spraskala ampak nič hudega, temu sta namenjena. Če si za kolenčnike dal 10 evrov predlagam, da se ne mečeš po kolenih, ker si boš zdrobil meniskus :)
Tukaj je par lastnosti na katere bodi pozoren pri izbiri ščitnikov za kolena:
- Kolenčniki morajo imeti dovolj debelo oz. primerno peno za blaženje udarcev (ang. Padding).
- Priporočam kolenčnike s snemljivimi ploščki oz. na ježka. Če plošček ni snemljiv in je fiksiran na kolenčnik, ga ne moreš zamenjati če se odtrga in ščitnik ne bo več uporaben.
- Način pripenjanja mora dobro funkcionirati – ščitnik ne sme drseti po nogi ali pa se obračati okrog kolena ampak mora biti vedno fiksiran na kolenu, sicer se, ko padeš premakne in se vseeno poškoduješ.
Ščitniki za komolce – komolčniki
Ščitniki za komolce prav tako morajo imeti dovolj zaščitne pene, pomembno pa je tudi to, da ne drsijo po roki ali pa se obračajo okrog komolca. Morajo se tesno prilegati sicer se lahko pri padcu premaknejo in izpostavijo komolec. Za razliko od kolenčnikov, komolčniki ponavadi nimajo snemljivih ploščkov.
G-form ščitniki in čudežna pena
Jst letos uporabljam G-form ščitnike za kolena in komolce, ker so precej bolj kompaktni in me ne ovirajo, kot veliki ščitniki. G-form ščitniki so namenjeni zaščiti pred udarcem in na njih ni možno drseti, kot na ščitnikih s plastično kapico. G-form je izdelan iz pene, ki se ob udarcu strdi, sicer pa je mehka in upogljiva.
Nažalost je tako, da se G-form ščitniki precej hitro uničijo, še posebej, če jih ne nosiš pod hlačami. Zaradi tega so bolj primerni za tiste, ki že nekaj časa furajo in ne padajo več tako pogosto, kot začetniki. Lahko bi rekli, da je G-from bolj kot “klic v sili” ampak takrat, ko jih potrebuješ delujejo.
Cena G-form ščitnikov se giblje okrog 75 eur, kar pomeni, da boš za komplet odštel 150 evrov. Ni slabo :)
Rokavice za slajdanje (ang. slide gloves)
Za vožnjo po mestu slide rokavice niso nujne, z vožnjo po klancu brez rokavic pa tvegaš zelo boleče in nerodne poškodbe dlani, saj se boš pri padcu verjetno poskušal ujeti na roke.
Slide rokavice so nujno potrebne za slajdanje – dlan položimo na tla in težo prestavimo na roko, plastičen plošček na dlani pa omogoča drsenje.
Proizvajalci rokavice delijo na dve skupini: “freeride” in “racing” rokavice.
Freeride rokavice so ponavadi izdelane iz blaga in v njih se roka manj poti. Za razliko od usnjenih, ki so bolj trpežne se freeride slide rokavice hitreje uničijo. Začetnikom zato bolj priporočam nakup usnjenih rokavic, ki bojo zdržale dlje.
Freeride rokavice pogosto imajo poleg velikega ploščka na dlani tudi manjše ploščke na prstih. Ti so pogosto bolj v napoto, kot pa koristni, saj je z njimi težko karkoli prijeti. Prav tako pa ti ploščki hitro odpadejo med vožnjo, ko prijemamo eno ali drugo stran deske. Rokavica, ki ima na prstih dvojno plast Kevlarja ali usnja je precej boljša opcija.
V usnjenih rokavicah ti bo nekoliko bolj toplo, ampak z njimi lahko računaš na boljšo zaščito in daljši čas uporabe. Nekatere “race” rokavice imajo tudi zaščito za členke, ki je že marsikomu prišla prav. Osebno tega še nikoli nisem pogrešal in upam, da tako tudi ostane :)
Koliko stanejo rokavice?
Par freeride rokavic te bo koštal okrog 45 evrov, par usnjenih rokavic pa od 55 evrov dalje. Toplo priporočam cenovno ugodne usnjene slide rokavice Bolzen, ki ponujajo odlično razmerje med kakovostjo in ceno, za tiste, ki pa bi radi nekaj več, priporočam Lush GT Race rokavice katerih cena je okrog 85 evrov.
Ščitnik za hrbtenico – Želva
Ščitnik za hrbtenico je zelo priporočljivo uporabljati za downhill in freeride. Pri padcu z veliko hitrostjo lahko s hrbtom udarimo ob robnik ali kaj drugega statičen objekt ob cesti, kar lahko ima usodne posledice.
Pri nakupu želve bodi pozoren na to, da je udobna in dovolj trdna. Zunanja stran želve naj bo plastična, saj se bo v primeru, da je izdelana iz blaga, raztrgala. Na sliki zgoraj lahko vidiš primer dobrega ščitnika za hrbet znamke Dainese. Čeprav je ta model “Lady”, je zelo dober primer na kaj moraš ciljati.
Osebno imam manjši model lahke motoristične želve, ki sem jo plačal okrog 35 evrov. Tudi tebi predlagam, da za želvo povprašaš v najbližji trgovini z moto opremo. Če je dobro za motor, je odlično za tvoje začetniške longboard podvige.
Usnjeni kombinezon za downhill (ang. leather suit)
Usnjeni kombinezoni niso rezervirani samo za profesionalce. Pravzaprav, začetnike v downhill spustih bo usnjeni kombinezon varoval pred odrgninami oz. “road rash” po angleško. Za začetek si lahko nabaviš tudi rabljen motoristični kombinezon, vendar so ti bolj težki in omejujejo gibljivost.
Usnjene obleke za longboard oz. downhill skateboarding so narejene tako, da na določenih mestih, kot je med nogami ali pod pazduho, imajo raztegljivo blago, kar omogoča normalno gibanje na longboardu.
Cene usnjenih oblek se razlikujejo. Pakistanski proizvajalci dostavijo paket že za 220 evrov vendar to ni po meri izdelana obleka. Pred tremi leti sem tudi sam naročil obleko iz Pakistana ampak sem jo hitro zamenjal, saj mi je bila prevelika v ramah, poleg tega pa mi je konstantno zategovalo jajca v “camel toe”. Oprosti na izrazu, ampak res je :)
Naslednjo sezono sem dobil usnjeno obleko BTR (Born To Ride), ki jih prodaja dober prijatelj iz Anglije, Ras Sarunas. Obleka je bila izdelana po meri in mi še danes paše, kot ulita. Cena BTR kombinezona je okrog 400 evrov, ampak kakovost in udobje sta neprimerljiva z ostamimi, cenejšimi varjantami.
Torej, pri izbiri naj ti bo glavno vodilo: Enodelen in po izdelan po meri.
Še par besed za konec…
Zaščitna oprema lahko bistveno vpliva na tvojo samozavest, kar pa veliko pomeni, ko šele začenjaš. Če veš, da si zaščiten in da ti nima kaj biti boš precej hitreje napredoval. Z zaščitno opremo spet ni treba pretiravati, saj bo vsak kos opreme, ki ga namontiraš nase, vplival na tvojo gibljivost. Čelada obvezno povsod, na klancu pa še vsaj slide rokavice in ščitnike za komolce ter kolena.
Ali je kolesarska downhil čelada
Full face dobra za zaščito?
Bo v redu.