Med ležajema v koleščku se mora nahajati distančnik (ang. spacer), ki preprečuje, da bi pri “zategovanju” koleščka ležaj pritisnilo ob sredico toliko, da se ne more prosto vrteti. Če se med ležajema nahaja distančnik, lahko kolešček zategneš do konca, da ne bo imel “lufta”, pa se bo še vedno lepo vrtel. Longboard ne bo glasen kot ropotulja, slajdi pa bojo precej bolj “na smooth”.
Na voljo sta 2 možnosti: klasični ležaji + distančniki ali ležaji z vgrajenimi distančniki.
1. Klasični ležaji + distančnik
Če uporabljaš klasične ležaje (608Z), je distančnik (spacer) še en dodaten element, prav tako pa moraš uporabiti tudi “speed ring” oz. podložko, ki pride med matico in ležajem. Za celotni longboard potrebuješ 4 distančnike, v vsakem koleščku enega. Na spodnjih fotografijah lahko vidiš, kaj je ležaj in kaj distančnik ter kako vse skupaj namestiti.
Za večino longboard koleščkov mora distančnik biti dolg 10 mm, za večino podvozij pa premera 8 mm. Nekatera podvozja imajo osi premera 10mm, zato predlagamo, da pred nakupom vseeno preveriš dimenzije. Enako velja za ležaje.
2. Ležaji z vgrajenimi distančniki
Ker pogosto menjamo koleščke (včasih furamo freeride, včasih downhill), ima večina raje ležaje z že vgrajenimi distančniki. Poleg tega, da je zamenjava koleščka lažja in hitrejša, tako ni potrebno skrbeti, da bi izgubili distančnik ali podložko, ki pride med matico in ležaj – teh v tem primeru sploh ne potrebujemo. Pri ležajih z vgrajenimi distančniki lahko tudi računamo na bolj natančno izdelavo (manj odstopanj in lufta) in boljše vrtenje. Priporočamo Mindless Voodoo Hoodoo ali Zealous.
Za konec še…
Zdaj veš, kaj je ležaj in kaj je distančnik ter kaj je ležaj z distančnikom :)
Če ti je objava všeč, jo šeraj s frendi. Hvala!
Avtor objave: Mihael Zadravec