Jesenski dan na Kureščku, žar, drift in slovo od sezone

V soboto (6.11.2010) smo se v stilu poslovili od sezone 2010. Pred nekaj časa nam je namreč prišlo na misel, da bi naredili neko srečanje, ki bi nekako predstavljalo slovo od tega leta longboardanja, kar pa nam je tudi uspelo. Dan smo preživeli v lepi naravi pod cerkvico na Kureščku, kjer smo našli čudovito cesto, ki ne pozna prometa in nudi dober asfalt z odličnimi ovinki, ki se jih ne naveličaš.

Na sešn nas je prišlo pet in sicer Mihael, Nadia, Jernej, Jaka in jaz. Potem, ko smo nakupili hrano, smo se vsi stlačili z vso opremo v en avto in krenili v smer proti Igu. Pot nas je peljala po ovinkasti cesti do cerkvice na Kureščku. Že takoj smo videli, da gledamo longboarderska nebesa. Cesta je lepa, asfalt tudi, naklon je tak, da ti zagotovo ni dolgčas in kar je najlepše, ni prometa. Našli smo prostor, kjer smo pustili avto in se odpravili 200 metrov višje do šikane. Tam smo prvič spustili in takoj videli, da je to to!

Po parih spustih smo šli nazaj do avta, da se malo najemo. Žari za enkratno uporabo so se obnesli odlično, tako da smo kmalu uživali s polnimi želodci. Tam smo preživeli še nekaj časa, med tem pa se je začela krepiti rosa. Kar naenkrat je bilo vse pokrito z tanko plastjo vode. Ko smo se odpravili nazaj na šikano, smo hodili po čisto mokrem asfaltu. To pa pomeni le eno in sicer masovne slajde. Cesta je namreč tako drsela, da si z majhno hitrostjo drsel tudi po 10 metrov. To  nas ni ustavilo. Je pa ustavilo mimoidoče. Več skupinc ljudi se je namreč ustavilo in pogledalo, kaj se dogaja. Vsekakor jih videno ni razočaralo :)

Dan se je zaključil z igranjem s fotoaparatom, rezultat tega pa je par slikc, ki so nas močno nasmejale in popolno zaključile dan. Na vožnji domov smo bili vsi več kot zadovoljni z dnem. To, da nas ne veter, ne vlaga, ne pomanjkanje sonca in na trenutke mraz niso pregnali, veliko pove o tem, kako smo se imeli. Brez dvoma nas bo ta cestica še videla.