Posted on

Premiera skate filma “TO NI HEC”

Danes, 20.09.2009 od 20. ure naprej bo v Kino Šiška dogajalo na polno. Končno bomo dočakali premiero skateboard muvija “TO NI HEC”, ki sta ga posnela in zmontirala Dean Gostimirović in Tomaž Šantl. Sodeč po trailerju se nam obeta zabavnih in zanimivih 45 minut. Premierni ogled in vse kar sospada s tem je brazplačen zna pa biti problem v kolikor si niste rezervirali vstopnice saj je število mest omejeno zanimanje pa ogromno! V svojo zbirko DVDjev boste lahko dodali tudi ta muvi – na prizorišču dogodka si boste lahko nabavili svojo kopijo in jo doma gledali znova in znova, z nakupom pa boste podprli rajderje, ustvarjalce muvija, skratka vse, ki so na projektu sodelovali. Ne šparajte :)

Seveda, pričakuje se tudi nori žur, ki se bo nadaljeval po ogledu muvija in kot se za skate sceno spodobi lahko predvidevamo, da bo to noč, ki se je bomo še kar nekaj časa spominjali. Ekipa je še do zadnjega danes pripravljala objekt, ki bo postavljen v sami dvorani na katerem se bojo skaterji iživljali in razkazovali svoje veščine. Po govoricah le teh ne bo malo, pričakuje se, da se bo premiere udeležilo približno 700 – 800 ljudi. Moj ponedeljek je že rezerviran za “zdravljenje”, predlagam pa tudi drugim, da si obveznosti prestavijo na torek :) Sponzor muvija je Obsešen.

Trailer

Posted on

Malarrara Pro Teutonia

Od 23. – 26. oktobra letos se v Braziliji (Teutonia) ponovno zberejo najhitrejši med najhitrejšimi na dirki “Malarrara Pro Teutonia”. Tokrat na najhitrejši progi na svetu, dolgi 1.8 km ob kateri 5000 gledalcev občudujejo neverjetne rekordne hitrosti. Največja izmerjena hitrost na longboardu je bila norih 118 km/h na street luge pa celo 139 km/h, kar je celo čez omejitev na slovenskih avtocestah! Težko si je predstavljati a je res. Letos se pričakujejo še boljši rezultati in podiranje rekordov. Škoda, da je Brazilija tako daleč… :(  Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah; longboard, street luge, inline in classic luge.
Nagradni sklad znaša lepih 6,000 $ + uradni IGSA hitrostni rekord.

Tukaj pa je še posnetek s te proge…

Posted on

Quiksilver Slovenia Skate Open

flynet

V skateparku v Ljubljani bo 26. septembra 2009 skateboard kontest “Quiksilver Slovenia Skate Open – prvi dogodek po otvoritvi placa. Glede na sam skatepark, ki je po mojem mnenju odlično izpeljan projek lahko predvidevamo da bo tudi kontest zanimiv in definitivno ga bom tudi sam obiskal. Obljubljene nagrade so precej bogate… Glavna nagrada bo okroglih 1000 € + letalska vozovnica za Pariz + Tony Hawk Show, vendar bo to lahko prejel samo zmagovalec iz starejše skupine tekmovalcev starejših od 16 let. Saj je logično… Paris ni tako blizu, da bi “tamali” kr tako zabluzili tam sami :) Nedvomno pa bojo tudi mlajši tekmovalci deležni kakih lepih nagrad…

Dogodek organizira “Urban Roof” (Športno Društvo Ilužn) pod sponzorstvom vsem dobro znanega Quiksilverja. Vse skupaj se sliši obetavno (ok, zdaj se že ponavljam… ampak res zgleda obetavno :)). Človek, ki bo največ govoril v mikrofon bo Dalaj Eegol.

Še nekaj uporabnih dejstev…
Prijave in trening za tekmovalce zaštartajo ob 11. uri, samo tekmovanje pa se bo dogajalo med 14. in 19. uro. Kontest bo zaključen z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad na afterpartyu ob 22. uri – kje bo afterparty bomo izvedeli naslednji teden in vas tudi o tem obvestili. Vidimo se tam!

Movie; Otvoritev skateparka v Ljubljani

Tako pa je bilo na otvoritvi…

Otvoritev skateparka v Ljubljani from Urban Roof on Vimeo.

camera: Andro Kajzer , Martin Smerdel, Miha Brodarič
edit : Andro Kajzer
Musik: IMA Robot – Dynomite

Posted on

Kozakov Challenge 09

European Gravity Sports Championship

Z Mihaelom sva se odpravila na Češko pogledat, kaj dogaja v evropski longboard sceni.

To je bila prva tovrstna dirka na Češkem. Hrib Kozakov leži nekje 100 km severovzhodno od Prage. Proga je zelo hitra, dolga 3 km, polna tehničnih odsekov, največja dosežena hitrost na longboard-u do 85 km/h, zmerjena hitrost na streetluge-u pa 107 km/h. Tekmovalci so se pomerili v štirih disciplinah: longboard, buttboard, streetluge in dirtbike. Dirke se je udeležilo 107 tekmovalcev iz vseh koncev sveta. Najmočnejši so bili švicarji, ki so zasedeli prva tri mesta v disciplini longboard. Rezultati dirke so sledeči:

Dirtbike: 1. Aandrea Pfister, 2. Nihat Uysal, 3. Michael Machura
Buttboard: 1. Michael Serek, 2. Yvon Labarthe, 3. Kevin Bouaich
Streetluge: 1. Yvon Labarthe, 2. Edgar de Wit, 3. Eugen Forschner
Longboard (ženske): 1. Dasha Kornienko, 2. Rebeka Gemperce, 3. Verena Völkel
Longboard (moški): 1. Martin Siegrist, 2. Christopher Batt, 3. Sebastian Hertler

Vse pohvale organizatorjem in IGSA (International Gravity Sports Association), da so tekmo tako zelo dobro pripravili. Nenazadnje – bili so divji žuri ter cenovno ugodna hrana in pivo, skratka, kot se za Češko spodobi.

Naslednje leto se bo dirke udeležila tudi ekipa slovenskih longboarderjev, da dopolnimo evropsko longboard sceno tudi z barvami Slovenije.

IGSA European Championship KOZAKOV CHALLENGE 2009 official video from VitHasek on Vimeo.

official movieclip from IGSA European Championship 2009 at Kozakov, 12. – 15.8. 2009

Posted on

KnK Longboard Camp * 09

Kot je bilo napovedano se je tudi zgodilo :) Prvi longboard kamp v Sloveniji (verjetno tudi v Evropi) pod nazivom “KnK Longboard Camp * 09″. Z eno besedo opisano; megasuperfantastično :) Po slabi novici, da se nam bo iz Češke ekipe pridružilo samo 5 riderjev, nas je presenetil klic v sredo zvečer, da jih prihaja še 5 :) Na srečo, midva s Kislim sva bila že en dan prej na prizorišču dogodka (Kostanjevica na Krki, za gostiščem Štraus aka Rivijera) ker so nam pripeljali in namontirali wc in tuš kabine. Prav prijeten je bil pogled na plac, dokler je bil še “na frišno” uštiman, da smo v naslednjih dneh naredili celo štalo verjetno ni potrebno posebej povedati :) No, koliko je bilo v moji moči sem se trudil nekako vzdrževati nek nivo “urejenega” in moram se pohvaliti, da mi je tudi uspevalo. Kamp je bil ideja, ki je nastala 1.maja, ko sva se z Mlinsom udeležila “Brno May Days 2009″ sešna in predvsem zaradi tega, da se oddolživa Češki ekipi za lep sprejem.

Vsega skupaj se je kampa udeležilo 16 ljudi, ljubiteljev longboardanja od tega pa 10 ljudi iz Češke (http://www.longboard.cz). Program kampa je bil kar lepo zapolnjen, sestavila in vodila ga je moja malenkost, pomgala pa sta mi še Matic in Kisli, posebne zahvale pa grejo tudi Alji in Sonji, ki sta nam posodili to in ono :) Hvala! :) … in seveda, Tomotu, ki nam je kamp popazil v času, ko smo bili odsotni na furanju (če njega ne bi bilo, bi verjetno bila štala). Thanks Tomo!

Prvi dan kampa je potekal bolj v stilu postavljanja šotorov in spoznavanja, kopali smo se v Krki, furali s kanuji (http://www.kanusafari.com) obiskali Kostanjeviško jamo in Kostanjeviški samostan, malo furali in grillali :) Itak. Kak kamp pa bi to bil če se ne bi speklo par kilc.c.c.c finega mesa, zelenjave… :) Vse skupaj smo seveda zalivali s Cvičkom, ki nam ga je priskrbela Alja iz lastne kleti. Njami! Že prvi dan smo imeli eno nesrečo. Jara je malo oral z obrazom po travi in zemlji najbolj pa mu je nastradala rama zaradi česa smo ga morali naslednji dan peljati v bolnišnico.

Naslednji dan bi po programu mogli furati spust pri Škofljici a je ta zaradi obiska bolnišnice v Novem mestu odpadel. Dokler so doktorji flikali Jarata smo ostali malo pokruzali po mestu in spili pijačo za tem pa se vsi skupaj odpravili proti Krimu. Naši kolegi Češki riderji so bili navdušeni nad Krimom… Bombanje, driftanje, poweslidi… ni da ni, vse po vrsti :) Na srečo ni bilo preveč prometno in vsega skupaj smo imeli dva lažja padca :) Ko nam je fajn zavrelo in smo imeli vsega skupaj že polno kapo smo se spustili v Iški vintgar in se skopali v “super cute” tolmunčku. Matic se je metal na flipa, en tamau pa je babici zabrisal kamen v glavo :) Svašta. Ko smo si telesno temperaturo znižali za par stopinj smo se odpravili nazaj proti avtom in se odpravili v Ljubljano. Večerja v gostilni “Pod Vrbo” in pijan zaključek na Metelkovi. Kot se spodobi :)

Sobota je bil dan predviden za počitek in čiliranje na Krki v planu pa je bilo tudi nekaj furanja, ki je odpadlo zaradi prevelike alkoholiziranosti udeležencov. Seveda, to jim ni preprečilo, da so vrgli dilce pod noge in zbombardirali klanček “mimo šole”… nekateri so baje bili celo bolj stabilni na longboardih kot pa na nogah – alkohol pač različno vpliva na ljudi. :) Adam, rider iz češke ekipe si je (ne vemo točno kako) pri skoku v vodo naredil luknjo v sinusih :( Itak, spet bolnica … tokrat pa z nekoliko drugačnim izzidom in sicer hospitalizacijo čez noč. Očitno “beer bong” in skoki v vodo ne grejo skupaj :) Zvečer nas je presenetil bolj kilav dež… nič hudega.

Nedelja je bil zadnji uradni dan kampa, ki je zajemal odpravo na slovnsko obalo. V planu smo imeli pred avtocesto, pofurati še enkrat Krim a se je ta plan tudi moral spremeniti ker smo morali iti po Adama v bolnico, ki je na srečo bil izpuščen brez težjih posledic. Avtocesta je skoraj dokončana in to je mogoče bilo zadnjič, da smo tam furali. Prvo furo smo naredili od začetka do konca tega odseka – cela j… :) Ker je celotno progo bilo prenaporno furat (okrog 10 km) smo se odločili obdelovati samo prvi odsek, ki je dolg 4 km. O navdušenju verjetno ni potrebno posebej pisati, “furat avtocesto” že dovolj pove :) Popoldne smo se odpravili na slovnsko obalo, avtomobile parkirali v Kopru in se odpravili do Izole. Kopanje, pivo in gremo naprej. Po kolesarski stezi, kruzanje skozi tunelčke in karvanje po izi klančkih, do Portoroža in Pirana. Tukaj nas je glih ujela tema in furo smo zaključili ob slastni večerji ob morju. Kalamari. :) V Kostanjevico smo se vrnili okrog 3. ure zjutraj. Za nekatere in zase lahko povem – direkt v šotor in spanje v roku minute :)

Ponedeljek smo na izi čilirali celi dan, popoldne pa še malo pofurali (Matic in jst ne ker sva pospravljala) Černečo vas, zvečer pa kamp zaključili z brutal pijanim večerom na Metelkovi :) :) :)  Happy times!

Naslednje leto bomo kamp ponovno organizirali saj se mi zdi, da ima vse možnosti postati precej znan tradicionalen dogodek za evropsko longboard sceno. Kar se naših kolegov iz Češke tiče, vsi so bili navdušeni nad našo prelepo deželo in so izrazili željo, da se vrnejo. Organizacija in program kampa sta prav tako bila pohvaljena, kar gre največ meni v ponos, ker sem se zares trudil, da bi se vsi počutili čim bolje.

Filmčka nažalost nismo posneli, ker se nam plan glede tega ni uspel uresničiti, je pa kar nekaj foto materiala na naslovu:

1. http://jergen.rajce.idnes.cz/KnK_LB_Camp_09
2. http://jergen.rajce.idnes.cz/KnK_LB_Camp_09_pt.2

Članek je bil prvotno objavljen na “The Life Of A Longboarder“.

Posted on

Brno May Days 2009 (report)

V četrtek, na predvečer praznika dela, sva se z Mihaelom podala na dolgo pričakovano potovanje proti Češki, bolj natančno v Brno, kjer se je med 1. in 3. majem odvijal Brno May Days 2009 longboard session. Ljubljano sva zapustila okrog sedmih zvečer, še pred tem sva opravila nakupe in si privoščila večerjo. Ko sva zapuščala našo državico, je le-ta žarela v soju kresov, ki so naju opominjali, da bodo najini kolegi, ki so ostali doma danes pošteno žurali.

Potovanje nama je hitro minevalo, predvsem zaradi Mihaelovega dobrega izbora glasbe, nenehnega pričakovanja dogodivščin in piva, ki sva ga eden bolj, drugi manj, pridno srkala celo pot.

Nekaj čez eno uro ponoči sva prispela v Brno in se tam kar nekaj časa lovila, preden smo se našli z našimi gostitelji, ki so nas toplo sprejeli in nastanili v študentskem stanovanju. Po naporni poti se je spodobilo nazdraviti z gostitelji, tako da smo se k spanju spravili šele v zgodnjih jutranjih urah.

V poznih dopoldanskih urah smo se izvlekli iz spalk, nekaj pojedli in se odpravili proti zbirnemu mestu začetka sessiona. Vreme je bilo idealno, sončno brez oblačka in zelo toplo. Na parkirišču so se že zbirali longboarderji in se dogovarjali o poteku današnjega kruzinga. Tako se je začelo… Vzeli smo plohe pod noge in se odpravili na prijetno kolesarsko pot, ki se je najprej vila ob reki, potem pa zavila med travnike in gozdičke. Vsakih nekaj kilometrov smo se ustavili v lokalčku ob poti in si privoščili odlično češko pivo. Ko smo se že pošteno oddaljili od mesta smo se spravili na trolo in se odpeljali nazaj do mesta, kjer so nas domačini popeljali na enega od »mestnih gričev«, ki nam je služil kot proga za spust. Spot je bil res idealen: morda malo preveč položen, ampak zelo široka in pregledna cesta, zelo malo prometa in the best of-postajališče trole na izteku in na štartu proge. Tam smo furali do večera, potem pa se odpravili v bližnjo pivnico kjer smo se družili ob pitju piva in jedli dobrote z »baraby cute«. Z Mihaelom sva mislila, da je za ta dan furanje zaključeno, a sva se motila. Okrog enajste ure je sledil premik in z gostitelji smo se odpravili na nočno furanje po brnskih klancih. To je bilo res noro: dolge, široke ceste, sami klanci, k sreči brez prometa in riderji že vsi zelo dobre volje zaradi opojnih substanc… v tistem trenutku sem začutil, da je Brno evropski San Francisco, čeprav tam še nikdar nisem bil.

Naslednji dan smo vstali že zgodaj, saj je bil zbirni čas že ob enajstih. Spet smo najprej malo kruzali po mestu, se ustavili v študentskem kampusu, kjer smo pojedli kosilo in opravili nakupe. Po tem smo se z avtomobili odpravili v bližnji nacionalni park, ki je bil glavno prizorišče sobotnega dneva. Tu smo furali v idiličnem gozdnem okolju na strmi, neprometni cesti z novim asfaltom. Proga je bila res idealna, zelo strma, z nekaj rahlimi ovinki in iztekom v hrib, tako da niti podplati naših copat niso trpeli.

V popoldanskih urah smo se vrnili proti mestu, kjer nas je čakal najnevarnejši spust tega sessiona. Štart spusta se je spet nahajal na vrhu enega izmed »mestnih gričev«. Proga je bila zelo široka, strma, ovinkasta in predvsem zelo prometna, res prava adrenalinska bomba. Po nekaj spustih smo se nabiti z adrenalinom odpravili v naša bivališča ter se pripravili za večerno druženje. Večer se je spet odvijal v eni od brnskih pivnic. Tokrat smo, spet ob pitju piva, gledali projekcije filmov in fotografij, ki so bili posneti v preteklih dveh dneh. Ta večer smo se veliko pogovarjali s češkimi vrstniki in vrstnicami ter izmenjevali izkušnje in tudi povabili Čehe na longboard kamp, ki ga bomo konec julija pripravili v Kostanjevici na Krki.

Nedeljsko jutro je bilo spet naporno, a mi se nismo dali, saj nas je čakal še en dan furanja. Tokratno prizorišče je bila ista cesta, kot smo jo vozili v petek popoldan, torej nam že poznan teren in dali smo si duška. V bližini tega spota je bivala skupina longboarderjev iz Prage in to je bilo tudi zbirno mesto, kjer smo se poslovili od novih prijateljev in prijateljic ter si obljubili, da se zagotovo še srečamo, tako v Brnu kot pri nas.

Odhod iz Brna ni bil najbolj prijeten. Oba z Mihaelom sva »longborderski raj« zapuščala otožna, polna vtisov, izkušenj, dogodkov in novih poznanstev in verjetno je to botrovalo dejstvu, da sva na obvoznici zgrešila in namesto proti Dunaju peljala proti Pragi. K sreči sva kar hitro ugotovila, da peljeva v napačno smer in kmalu našla pravo pot. Lakota naju je pripeljala v mestece Mikulov, že prav blizu avstrijske meje, kjer si nisva mogla kaj da ne bi pofurala glavne ceste skozi mesto, ki stoji na griču. V mestu sva si privoščila pošteno večerjo, nato pa nadaljevala pot. S preostalimi češkimi kronami sva kupila pivo in sladkarije in jo mahnila proti domovini. V Ljubljano sva srečno prispela okrog dveh ponoči in se, vsak v svojem stanovanju, predala prepotrebnemu počitku.

Še nakaj virov – fotke in video

http://picasaweb.google.com/jiri.amik.navratil/BrnoMayDays#
http://rogul.rajce.idnes.cz/Brno_May_Days
http://www.youtube.com/profile?user=amikosa&view=videos

Članek je spisal Mlins :)