Posted on

7 nasvetov kako ostati dobrodošel na longboard placu + video z Benjaminom in Mihaelom

7 nasvetov kako ostati dobrodošel na longboard placu + video z Benjaminom in Mihaelom

Odkrivanje novih placov za furanje je velik del naših longboard aktivnosti in v preteklem desetletju smo pri nas ter v tujini “pofurali” kar nekaj cestic. Najljubše so nam tiste na katerih je malo ali nič prometa, takih pa je zelo malo, saj so ceste ponavadi narejeno zato, da se po njih vozijo avtomobili.

Z Benjaminom sva se pred kratkim odpravila počekirati cestico, ki pelje do ene same kmetije na vrhu hriba. Odlična priložnost, da si privoščiva nekaj “varnih” spustov, saj ceste razen domačinov in poštarja, ne uporablja nihče drug.

Kot lahko vidiš v zgornjem videu, cestica se nahaja v čudoviti naravi, daleč stran od mesta in betonske đungle, nikjer ni videti niti ene smeti, z vseh strani samo zelena travca… Asfalt je v zelo dobrem stanju in drsi, kot po maslu. Zlata vreden plac, kot izumi Nikole Tesle.

Ko sva prispela v “obljubljeno deželo” sva parkirala na predzadnjem ovinku in takoj bila deležna radovednih pogledov domačih z vrha hriba. Najverjetneje so mislili, da sva cig***, saj se ponavadi okrog prevažamo s kombijem. Tako pač je pri nas na podeželju :)

Pograbila sva vso opremo in se peš odpravila proti vrhu z namenom, da pozdraviva domačine, se predstaviva in razloživa zakaj sva tukaj, ter jih vprašava za dovoljenje, da tukaj furamo.

Čeprav so sprva bili nekoliko nezaupljivi, saj smo verjetno prvi, ki so kadarkoli prišli vprašati kaj podobnega, so kmalu spoznali, da nimava slabih namenov ter nam dovolili uporabo ceste.

Kaj naj rečem… Najlepša hvala! :)

Seveda, če hočemo še naprej tam furat in biti dobrodošli, je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil obnašanja, sicer se lahko hitro zgodi, da nas naženejo.

Tukaj je 7 nasvetov kako ostati dobrodošel na longboard placu. Upam, se koga prime :)

  1. Vedno bodi prijazen z domačini – obišči jih, predstavi jim svoje aktivnosti in jih vprašaj, če jim je kul, da se tam voziš. Nasmeh in prijazna beseda odpirata marsikatera vrata in bedno bi bilo, da nekdo pokliče policijo ter te nažene, samo zato, ker te je bilo sram iti pozdraviti. Če ti pribijejo, da te ne marajo tam, spustiš enkrat in odideš :)
  2. Za sabo ne puščaj smeti – metanje smeti v naravo je že v osnovi zelo grdo početje. Če domačini opazijo, da za tabo ostajaja svinjarija in uničenje si lahko prepričan, da te naslednjič ne bojo več veseli. Torej, raje kakšno smet poberi in odnesi s sabo v dolino.
  3. Primerno parkiraj avto in ne blokiraj cesto – ne parkiraj na zelenici ali tako, da blokiraš cesto, saj sta to dve stvari, ki bosta takoj zmotili lastnika zemljišča ali mimoidoče.
  4. Ne zganjaj preveč hrupa – če odpreš in začneš navijat glasbo tako, da jo slišijo domačini na vrhu, tega zagotovo ne bojo veseli.
  5. Plac obiskuj zmerno, torej ne ravno vsak dan. Tako domačini ne bojo imeli občutek, da si skoz tam in da te morajo gledati vsak dan :)
  6. Ko greš furat na tak plac je bolje, da ste manjša skupina
  7. Ne objavljaj lokacije na internetu – najmanj kar si želiš, je da drug folk začne hodit tja, saj bo domačinom to zagotovo presedlo in tudi tebe več ne bojo veseli, saj si jim pred vrata navlekel celi kup “mularije”.

To je to! Dovolj pametovanja za to je , čas je furanje… pa ne pozabit na zaščitno opremo :)

Posted on

BTR Leathers kombinezoni za downhill skateboarding

BTR (Born To Ride) usnjene obleke. Rider: Ras Sarunas

Born To Ride (BTR) Leathers prihaja na vaše klance! Za ustanovitev tega londonskega podjetja je zaslužen nad-kul Ras Sarunas, ki je tudi sam velik downhill skateboarding navdušenec. Ras se je odločil sam poskrbeti za zaščito riderjev, ki se želijo izpostavljati neizprosnim klancem in nesramnim asfaltom – s tem v mislih je splavil kolekcijo usnjenih downhill oziroma skateboarding kombinezonov, ki s svojo kvaliteto prepričujejo tudi najbolj zahtevne riderje.

BTR Leathers

BTR Leathers kombinezoni združujejo potrebno trpežnost in trdnost materialov, upogljivost ter udobje, hkrati pa so glede trenutne razmere na trgu tudi cenovno ugodni. Za njih boste odšteli bistveno manj kot za kombinezone drugih znamk, na primer NJK Leathers, pri katerih se cene gibljejo okrog 580 EUR. Za BTR Leathers boste odšteli okrog 400 EUR oz. 300 funtov.

Born To Ride Leathers usnjeni kombinezoni za downhill skateboarding
Foto: Gordon Photography

Kako se kombinezoni obnesejo na cesti? Oglejte si spodnji video iz nedavnega Bela Joyride eventa v organizaciji BigMountainSkate.com in se prepričajte na lastne oči. Aaron Skippings v vlogi BTR riderja in Alexander Frischauf v vlogi blaznega snemalca:

Avtor objave: Gita Bončina

Posted on

NAT – Natalie Kowerda

Skrajni čas je, da spoznate Natalie Kowerda. Nat je trenutno ena od najboljših poljskih longboarderk, ki je poplesavanje v visokih petah zamenjala s plesanjem po longboardu – to ji je, korak za korakom, korenito spremenilo življenje oziroma vsaj nekatere življenjske navade. V video zato govori o transformaciji, determiniranosti in doseganju želenih ciljev, tudi o stremenju k boljšemu in bolj polnemu življenju. Nat je kot popolna predstavnica G-SHOCK skupnosti vedno polna nalezljivega optimizma in energije, ki se dotakne tudi drugih. Kot vsi ostali videi v seriji G-Shock tudi ta govori o vsakdanjih ljudeh, ki se ukvarjajo z nevsakdanjimi stvarmi. Nalezite se nevsakdanjosti, oglejte si najhujše trike Natalie, nato pa vzemite dilo pod roke in plesat!

Produkcija: Pix Productions

Posted on 2 komentarja

Longboard 101, 9. del – Koleščka!


Longboard 101
se vrača po predolgem premoru. Pa dobro! Imamo še kar nekaj mesecev sezone pred seboj in v tem času se zna zgodit, da bo kdo rabil nova koleščka. Sledi torej kratka razprava o lastnosti koleščkov, da bo morda kasneje izbira lažja.

Torej… Obstajajo štiri več ali manj ključne lastnosti. Te lastnosti so velikost, trdota, oblika ter to, kje so ležaji postavljeni znotraj koleščka (zakaj je to relevantno bo vse jasno par odstavkov nižje).

Velikost:

Koleščka prihajajo različnih velikostih. Načeloma se velikost gleda kar po premeru koleščka. Ta se, vsaj kar se longboardov tiče, začne ponavadi nekje pri 65mm in gredo vse do 110+ mm (čeprav so tanajvečja načeloma namenjena ludge-om). Kakšno vlogo ima velikost koleščkov? Ogromno vlogo igra vrtilni moment in teža koleščka (ki se načeloma veča z velikostjo). Večji kot je kolo, večji je njegov radij, več sile se ohrani v vrtenju (nisem fizik, ampak mislim, da sem se pravilno izrazil). V laičnih besedah to pomeni, da se bodo večja koleščka vrtela dlje časa, kar je dobrodošlo ko se potiskamo čez mesto (to je jasno vidno, ko vidimo koga na skate deski ki se mora stalno poganjati, mi pa z enim potiskom pičimo mimo kot rakete). Vendar pa večji premer prinaša tudi počasnejši pospešek, pa tudi slajda malo grše. Načeloma je tipičen premer koleščk za longboard tam od 70mm do 75mm. Pri velikosti pa bom omenil tudi kontaktno površino. Po domače povedano: Ožji kot je kolešček, hitreje bo zgubil oprijem. Zato so freeride koleščka ponavadi ožja od race kolešč.

(Primer centerset freeride koleščka)

Trdota:

Podobno kot pri busjingih se trdota koleščk meri v durometru. Tu ni neke velike znanosti. Nižja kot je vrednost durometra, bolj je kolešček mehak in boljši ima oprijem. Če je durometer večji, bolj kolešček drsi, bolj je trd ter (po teoriji) hitrejši. Kakšne večje znanosti tu ni potrebno omeniti razen tega, da je trdota koleščka dosti osebna preferenca ter seveda posledica potreb glede na to kak teren vozimo. Če imamo hitro ovinkasto cesto, ki ne zahteva driftov imamo rajši boljši oprijem, da ne zdrsimo iz ovinkov, čim je pa cesta bolj tehnična pa rabimo taka koleščka, ki ne bodo tako močno grabila, da lažje skočimo v slajd.

Oblika:

Kar se tiče oblike bom koleščka razdelil na dve različni kategoriji. Freeride in race.

Freeride koleščka so v glavnem ožja, njihova najbolj izrazita lastnost pa so zaobljeni robovi . Te zaobljeni robovi namreč omogočajo to, da kolešček lepše drsi. Kar se tiče robov ni nujno da so lepo zaobljeni. Nekatera koleščka (npr. Fireball Incendo) ima oster postrani odrezan rob, nekatera koleščka pa imajo zaobljen rob le na zunanji strani, med tem ko je na notranji strani rob oster.


(Primer race offset koleščka)

Race koleščka so po navadi dosti širša od freeride koleščk, imajo pa tudi oster rob. Ta koleščka so zasnovana tako, da je debelina gume na zunanji strani koleščk majhna. To omogoči, da se kolešček v ovinku bolj splošči, s čimer še dodatno poveča kontaktno med koleščkom in asfaltom, zaradi česar se oprijem poveča. Drsijo pa malo manj predvidljivo kot freeride koleščka.

Postavitev ležajev znotraj koleščka:

Koleščka lahko glede te lastnosti delimo na tri tipe in sicer: centerset, offset in sideset. To se nanaša na to, kje so ležaji znotraj koleščka postavljeni. Centerset pomeni, da ležaji stojijo na čisti sredini koleščka, offset da nekje med notranjim robom in sredino, sideset pa čisto na robu koleščka. To igra vlogo iz dveh razlogov. Bolj kot so ležaji na sredini, boljši in bolj enakomeren je oprijem koleščka. Bolj kot so ležaji na robu koleščka, hitreje kolo zgubi oprijem. Nezgrešljiv plus centerset koles je, da jih lahko obrneš za 180 stopinj in s tem preprečiš, da bi se ti koleščka »coanala« (obrabljala na notranji strani in s tem dobila obliko stožca).

(shema centerset in sideset kolešč. Na sliki sta Abec11 Centrax (levo) in BigZig (desno))

To je to, kar se tiče koleščk. To priložnost bom izrabil še za to, da odgovorim na večno vprašanje (ki ga je vsak, ki spremlja kak forum, npr. Silverfish, ze zapazil). To vprašanje se glasi: Ali lahko slajdam na svojih koleščkih? Ne glede na to kakšna koleščka imaš, vse se da slajdat. Je pa vprašanje kako lepo bodo drsela. Če torej že imate koleščka ne obupat nad njimi, za naslednji nakup pa si lahko pomagate s tem člankom.

Salut!

Posted on

Greenskate Slovenia 2011

Longboard Magazin je že drugo leto zapored zbral longboarderje v namen, da se pokažejo na dan zemlje in s tem opozorijo na to, da je za naše okolje potrebno skrbeti ter da je longboard lahko več kot le hobi in se odlično obnese tudi kot prevozno sredstvo.

GreenSkate Slovenia 2011

Pot, ki smo jo obrali je bila podobna lanski. Zbrali smo se na koseškemu bajerju ter se v soncu podali proti centru Ljubljane. Od tam smo odrinili proti Črnučam, se vmes ustavili v parku na Železni cesti, kjer smo nekaj časa zganjali vragolije na igralih ter na prijetnem klančku, ki je bil pisan na kožo tistim, ki so hoteli pokazati svoje sposobnosti stand-up slajdanja. Pot nas je nato vodila do Stožic, kjer smo se ponovno ustavili na super klančku, kjer so se nekateri prvič preizkusili v slajdih ter v vožnji po strmini, nekateri so le uživali na travniku. Do cilja, glavnega klančka za bencinsko črpalko na koncu Črnuč pa nas je čakala kratka peš pot po makedamu. Na cilju smo preživeli ostanek dneva, dokler nas ni pregnala utrujenost in vedno slabše vreme.

Od začetne skupine, ki je bila kar velika, nas je na koncu ostalo malo manjše število, kar pa nam ni preprečilo uživancije. Lepo je bilo tudi videti mlajše obraze med longboarderji. Bodite pozorni na novo generacijo slovenskih longboarderjev! Do takrat si pa oglejte slike iz tega lepega dne.

Video

Galerija slik: Greenskate Slovenia 2011

Posted on

Other planet Trucks

Skate tehnologija je vedno bolj v porastu. Med tem ko na dejanskih dilah prihaja do razvoja predvsem kar se tiče materialov v high-tech izdelkih ter do ravno pravšnjega razmerja dodatnih lastnosti na njih (kick-tails, dolžina, gas padle, konkava), pa sepravi razvoj pojavlja na področju koleščkov in podvozji.

 

 

Pri koleščkih igra predvsem glavno vlogo guma, iz katere je kolešček ter pametno zasnovana sredica. Podvozje longboarda pa je druga zgodba. Pri počasni in sproščeni vožnji se obnese praktično vsako podvozje, kar se pa tiče specializaciej pa lahko opazimo pravi razcvet. Slalom dile dobivajo svoji panogi prirejeno podvozje, downhill panoge pa svoje precizne variante, ki naredijo veliko spremembo v sami kvaliteti downhill izkušnje (preberite si Jernejov članek in dobili boste občutek kakešn občutek pusti menjava iz litih podvozji na precizna podvozja).

 

Vseeno pa je praktično vsako že obstoječe podvozje sestavljeno iz preizkušenega in deluječega principa. En kingpin ter pivot, katerih naklon omogočata zavijanje longboarda. Nikjer pa ne piše, da je to edini možni način, kako bi skate podvozje lahko delovalo.

 

 

Dober dokaz za to so Other planet podvozja. Že na prvi uč delujejo povsem drugačna. Ne delujejo na ustaljen princip, ne uporabljajo bushingov, kot smo jih vajeni. Izključijo namreč potrebo po kingpinu ter na pretkan način povečajo stabilnost.

 

 

Podvozje je sestavljeno iz štirih osnovnih delov. Ohišje, »rolling cam«, hanger ter O ring, ki je dejansko elastika. Hanger, ki počiva na rolling camu se po njemu vrti v eno ali drugo stran, elastika pa določa, koliko upora čutiš. Princip je težko opisati, sploh če nimaš dejanskega podvozja pri sebi. Vendar pa zaradi inovativnega koncepta podvozje samo po sebi stremi k sredinskemu položaju in s tem praktično izniči možnost wobblov (vsaj tako pravijo snovalci).

 

 

Other planet podvozja so novost v svetu longboardanja in so še precej nepreizkušen produkt iz smeri širše publike. Vseeno pa tisti, ki so jih vozili pravijo, da se obnesejo odlično. Če bomo kdaj imeli priložnost to podvozje tudi stestirati, pa brez dvoma podrobneje opišemo, kako se obnesejo pod nogami.

Photos by:  https://www.otherplanetskate.com/index.php

Posted on

Freeride

Kaj je to freeride? Včasih gledamo forume in vidimo, da ljudje sprašujejo kateri longboardi so najbolj primerni za freeride, katera koleščka, podvozje in tako dalje.. Na spletnih trgovinah vidimo kako oglašujejo nekatere longboarde kot freeride mašine… Veliko ljudi pravi, da vozi freeride, pa ne zna jasno povedati kaj to točno je.

Freeride lahko opišemo kot svobodo. Ne pozna ovir, le longboarderja in cesto. Globoko v sebi je bistvo longboardanja ali skejtanja na splošno. Prakticiramo ga, ko se peljemo po mestu, ko furamo bowlo, ko se hitimo po klancih in spuščamo spektakularne slajde. Kadarkoli se vozimo zase lahko rečemo, da vozimo freeride. Gre torej za vožnjo za užitek…

Tako, sedaj lahko vsak reče, da je freerider!

 

Posted on

Kurešček Cup 2011 – odprtje tekmovalne sezone

V glavah mnogih longboarderjev na naši sceni se že dlje časa valja skrita želja po nekem tekmovanju, kjer bi se lahko pomerili, kdo hitreje pride na konec spusta. To se je v neki manjši meri zgodilo že na KNK-ju 2010, longboarderskem kampu, kjer se je odvila prva, sicer neuradna, dirka v zgodovini Slovenije. Vseeno pa to ni to… Ko gledamo posnetke iz tekmovanj, ki so že zakoličena v svet longboardanja pa vidimo, da tu ne gre le za tekmovanje.. Gre se za druženje, za sodelovanje v skupnosti, ki je tesno povezana ter za promoviranje tega športa.

Kljub temu, da je v Sloveniji longboardanje v porastu, pa vseeno še ni zraslo v neko bolj profesionalno aktivnost. V temu pogledu lahko rečemo, da smo dejansko za časom, pred ostalim svetom. V tujini že dlje časa potekajo tekme, ki so postale tradicija ter meka za najboljše iz tega športa. In čeprav vem, da Kurešček Cup 2011 ne bo nikakor dosegel grandioznosti Kozakova ali pa Maryhill-a pa vseeno predstavlja nek začetek iz katerega bo zraslo nekaj večjega in odmevnejšega in ne dvomimo, da bo nekoč to dogodek, na katerega bodo prihajala tudi znana imena. S tem tudi upamo, da bomo lonbgoardanje v Sloveniji pripeljali na višji nivo.

Lokacija, Kurešček pri Igu, je za tekmovanje nadvse primerna. Cesta, na kateri se bo tekma izvajala poteka proti osamljeni cerkvici na vrhu hriba. Iz vrha se razvije lep pogled v dolino, še lepši pa na cesto, ki se vije skozi gozd. Odsotnost kovinskih zaščitnih ograj še poveča občutek svobode in užitka, lepe a relativno zahtevne šikane pa poskrbijo da na spustu ni dolgočasno.

Kot kaže pa bo tekmovalna zasedba tudi mednarodna, saj se poleg Slovencev obeta obisk Slovakov, Čehov, Hrvatov ter po vsej verjetnosti Avstrijcev in Italijanov. To bo dodalo k občutku participacije v pravi tekmi ter užitka pri sodelovanju v njej. Da pa vsega skupaj ne bo prehitro konec pa cel dogodek poteka dva dni. Prvi dan bo prosti spust in možnost, da spoznamo progo ter ostale longboarderje, drugi dan pa pride tekma. Seveda pa ta dva dneva povezuje večerna zabava.

Komaj čakamo, da se dogodek zgodi. V imenu vseh organizatorjev pa lahko trdimo, da upamo, da se čim več, tako gledalcev, kot tudi tekmovalcev, pojavi na Kureščku 2011 ter sodeluje v tej premiernem dogodku, ki bo prvi, a brez dvoma ne zadnji tak dogodek pri nas.

Podrobnosti so zbrane tu:

http://www.longboard.si/projekti/kurescek-2011/