Odkrivanje novih placov za furanje je velik del naših longboard aktivnosti in v preteklem desetletju smo pri nas ter v tujini “pofurali” kar nekaj cestic. Najljubše so nam tiste na katerih je malo ali nič prometa, takih pa je zelo malo, saj so ceste ponavadi narejeno zato, da se po njih vozijo avtomobili.
Z Benjaminom sva se pred kratkim odpravila počekirati cestico, ki pelje do ene same kmetije na vrhu hriba. Odlična priložnost, da si privoščiva nekaj “varnih” spustov, saj ceste razen domačinov in poštarja, ne uporablja nihče drug.
Kot lahko vidiš v zgornjem videu, cestica se nahaja v čudoviti naravi, daleč stran od mesta in betonske đungle, nikjer ni videti niti ene smeti, z vseh strani samo zelena travca… Asfalt je v zelo dobrem stanju in drsi, kot po maslu. Zlata vreden plac, kot izumi Nikole Tesle.
Ko sva prispela v “obljubljeno deželo” sva parkirala na predzadnjem ovinku in takoj bila deležna radovednih pogledov domačih z vrha hriba. Najverjetneje so mislili, da sva cig***, saj se ponavadi okrog prevažamo s kombijem. Tako pač je pri nas na podeželju :)
Pograbila sva vso opremo in se peš odpravila proti vrhu z namenom, da pozdraviva domačine, se predstaviva in razloživa zakaj sva tukaj, ter jih vprašava za dovoljenje, da tukaj furamo.
Čeprav so sprva bili nekoliko nezaupljivi, saj smo verjetno prvi, ki so kadarkoli prišli vprašati kaj podobnega, so kmalu spoznali, da nimava slabih namenov ter nam dovolili uporabo ceste.
Kaj naj rečem… Najlepša hvala! :)
Seveda, če hočemo še naprej tam furat in biti dobrodošli, je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil obnašanja, sicer se lahko hitro zgodi, da nas naženejo.
Tukaj je 7 nasvetov kako ostati dobrodošel na longboard placu. Upam, se koga prime :)
Vedno bodi prijazen z domačini – obišči jih, predstavi jim svoje aktivnosti in jih vprašaj, če jim je kul, da se tam voziš. Nasmeh in prijazna beseda odpirata marsikatera vrata in bedno bi bilo, da nekdo pokliče policijo ter te nažene, samo zato, ker te je bilo sram iti pozdraviti. Če ti pribijejo, da te ne marajo tam, spustiš enkrat in odideš :)
Za sabo ne puščaj smeti – metanje smeti v naravo je že v osnovi zelo grdo početje. Če domačini opazijo, da za tabo ostajaja svinjarija in uničenje si lahko prepričan, da te naslednjič ne bojo več veseli. Torej, raje kakšno smet poberi in odnesi s sabo v dolino.
Primerno parkiraj avto in ne blokiraj cesto – ne parkiraj na zelenici ali tako, da blokiraš cesto, saj sta to dve stvari, ki bosta takoj zmotili lastnika zemljišča ali mimoidoče.
Ne zganjaj preveč hrupa – če odpreš in začneš navijat glasbo tako, da jo slišijo domačini na vrhu, tega zagotovo ne bojo veseli.
Plac obiskuj zmerno, torej ne ravno vsak dan. Tako domačini ne bojo imeli občutek, da si skoz tam in da te morajo gledati vsak dan :)
Ko greš furat na tak plac je bolje, da ste manjša skupina
Ne objavljaj lokacije na internetu – najmanj kar si želiš, je da drug folk začne hodit tja, saj bo domačinom to zagotovo presedlo in tudi tebe več ne bojo veseli, saj si jim pred vrata navlekel celi kup “mularije”.
To je to! Dovolj pametovanja za to je , čas je furanje… pa ne pozabit na zaščitno opremo :)
Vsak, ki se navduši nad longboardanjem je v blaženi začetni fazi učenja največkrat v dilemi, kje je najbolj varno učenje. Ko sem jaz začela, sem kar nekaj časa uporabljala longboard kot prevozno sredstvo, da sem dobila samozavest in pravo tehniko, npr. kako je najbolje, da stojim, kako prenašati težo pri zavojih in kako varno, kdaj tudi smešno prevozit kak kamenček ali vejo na cesti. Seveda mi pa to kar kmalu ni bilo dovolj in cela navdušena sem se odpravila na prvi klanec.
Industrijska cona Trzin je bila moja prva longboard izkušnja pri malo večji hitrosti, zdaj ko pomislim, mi je za kakšne stvari prelahek spot ampak še vedno idealen za prve zafrkancije in preizkušanje trikov. Je klanec z ravno pravšnjim naklonom, kjer lahko sprobavaš nove stvari. Začenjaš od spodaj, da se navadiš na hitrost, potem pa napreduješ in s pridobivanjem samozavesti in stoke-a hodiš vedno višje. Na vrhnjem delu je asfalt mal bolj grob ampak se nekje na sredini zgladi in je lažje slajdat. Klanec ima celo en desni zavoj. To je v skrajnem desnem koncu industrijske cone, pri tabli Na Gmajni, priporočam, da kakšne druge klance ne probavate, ker se zna pojavit kakšen tečen stanovalec. Najbolj idealen čas za furanje tam so vikendi, ko ni nobenga tam, edino prijazna gospa, ki rada poseda na svojem dvorišču tik ob cesti, ni panike, je zelo prijazna in ne povzroča problemov. Med tednom zna čez dan, do 16. ure biti preveč prometa, da bi se varno učil, zato priporočam, da se tja odpraviš v popoldanskih urah (od 17. ure dalje). Ravno tako se vsake toliko pojavi kakšen avto lokalne avtošole, kjer moraš pač malo počakati, da se bodoči voznik navadi na speljevanje na klancu.
Še en bližnji klanec, ki nam je priljubljen, saj ima kar nekaj delov, kjer se lahko učiš novih slajdov glede na svoj nivo znanja. Furaš lahko po odsekih ali pa kar celo, ampak moraš vedno pazit, da slučajno ne pride kakšen avto nasproti. Pozimi in jeseni je cesta ful odprta in lahko vidiš naslednji ovinek, drugače pa je zaradi dreves kar nepregledno, če furaš sam. Asvalt je gladek, brez lukenj, cesta pa ma kr 3 ovinke. Če štartaš pri gostilni na vrhu imaš pri vhodu v desni ovinek kar nekaj hitrosti, nato se naklon malo umili in z lahkoto odfuraš dolgi levi ovinek, potem se pa odfuraš proti koncu, kjer cesta postane malo bolj dinamična in imaš rahel levi, rahel desni in nato desni ovinek, ki btw ful drsi in je ful strm. Ciljna črta do križišča je najhitrejši del, ampak tudi najbolj odprt. Osebno sem slajde probavala na ravnici po levem ovinku, potem sem se pa odločila za kakšen hitrejši odsek, da sem izpilila tehniko. Prometa med tednom je bolj malo, večji problem so vikendaši, razni sprehajalci in verniki, ki ob vikendih znajo pridt kr z avtobusom na vrh klanca. Valda, pa obstaja tut bližnjica čez gozd, k ti pomaga, da pot do vrha ni predolga.
Ah obala, priljubljena destinacija jezeni in pozimi. Razen kake burje, je vreme po večini zelo lepo in ti kr hitr rata prevroče na soncu. Slepič se nahaja tik ob avtocesti in je v bistvu servisna pot. Ta kratek odsek je super, ker se tudi ob slabem vremenu hitro posuši in je tukaj res zelo zelo malokrat kak avto. Ampak pozor, tisti objekt na vrhu obratuje in te opazujejo s kamerami, ampak te nikoli ne odženejo. Zato parkiraš ob strani pri vhodu v tunel, da avto ne ovira poti. Asfalt je perfect, hitrost je tud kr dobra in je zakon za vse goofije, kot tudi tiste, ki furate regular, ker ima cesta dva ovinka, levega in desnega. Ta klanec je kratek in sladek in defenitivno vreden bencina. Kot zanimivost, povem še, da je Krvavi slepič je dobil tak naziv, ker si je na tem placu, ko smo prvič šli tja furat Borut razbil ustnico in krvavel :) Dobri stari časi.
Še ena cesta na obali, kjer je skoraj nič prometa. Kdaj pa kdaj se najde kak avto, ki se je zgubil ali pa kak sprehajalec ali kolesar. Tuki smo preživel kar nekaj časa in to z razlogom. Na vrhu, tik za tunelov se cesta začne počasi, če ni burje, ki bi te vstavljala, lahko proti koncu ceste dobiš kar nekaj hitrosti. Po začetni ravnici je rahel desen in takoj za tem rahel levi ovinek, nato se cesta spusti, tu je najbolj strm del in zavije levo, ter nato gor (v U obliki). Ta del je men najljubši, ker lahko vadiš vožnjo v ovinek iz obeh strani. Druga stran hriba je sicer v senci in se po slabem vremenu ne posuši, ampak je tudi hitra in odlična za furanje desnega ovinka – ampak pozor, če ti dila odleti, ti odleti v vodo haha. Asfalt je malo bolj grob ampak nič hudega, fajn je, ker maš kje parkirat avto in chillirat na soncu. Tuki te ne bo noben nadlegoval in odganjal in lahko furaš tudi po odsekih, glede na svojo stopnjo sposobnosti.
POMEMBNO (!)
Vožnja po cesti z longboardom je v očeh zakona ilegalna, zato je potrebno vedno paziti, da nismo komu v napoto ali pa spravljamo koga v nevarnost, saj v tem primeru ljudje hitro pokličejo policijo. V kolikor se na placu prikaže policija (kar se na teh placih, ki sem jih naštela ni zgodilo še nikoli), ponavadi pomaga lepa beseda. Če pa policaji rečejo, da je potrebno oditi, lepo poberemo stvari in se odpravimo nekam drugam, brez jezikanja – to samo poslabša situacijo in meče slabo luč na ta šport, ter celo skupnost.
Ti spoti so naše stalnice in kokr pravmo, da ni ali je zelo malo prometa, je treba bit še vedno pazljiv. Nikoli ne furat brezglavo v ovinek, ker nikoli ne veš kaj te čaka, so izjeme in verjamite mi, ni vredno tvegat. Če furaš s prijatelji, se izmenjujte pri “spotanju”.
Prav tako je zelo pomembno, da na placih ne puščaš smeti in povzročaš problemov. V nasprotnem se hitro zgodi, da je plac zasvinjan in ni več “prijeten” ali pa si lokalni prebivalci ustvarijo slabo mnenje o nas longboarderjih. Place, ki sem jih naštela furamo že vrsto let in zato te prosim, da jih spoštuješ.
Poznaš še kak plac? Pošeraj ga z nami!
V tem članku so predstavljeni le 4je placi, a “tam zunaj” jih je še kar nekaj. Če poznaš še kak plac te vabim, da ga spodaj v komentarjih deliš z nami. Nalimaj povezavo na zemljevid, na kratko ali dolgo (po želji) ga opiši in po potrebi povej na kaj je potrebno tam biti pozoren.
Tokrat vam svoj longboard komplet predstavlja naš najnovejši član ekipe, Črt Stajnko iz Radencev. Longboardati je začel pred dvema letoma. Najraje “fura” downhill in freeride, vsakodnevno pa predstavljeni longboard komplet uporablja tudi za “kruzanje” po mestu ~ Mihael Zadravec, urednik
Lep pozdrav iz Radencev! V tej objavi vam bom predstavil svoj komplet s povdarkom na pregledu longboard deske Original Skateboards Baffle 37.
Ko sem Original Baffle 37 prvič preizkusil me je tako zelo navdušila, da sem z njo takoj želel zamenjati svoj poceni Globe komplet s katerim sem se lahko spuščal le po bolj blagih klancih. Naposled sem to desko od prijatelja tudi odkupil. Original Baffle 37 me je še dodatno navdušila, da se longboardanju posvetim bolj “resno”.
Moj longboard komplet, ki vam ga bom opisal je trenutno sestavljen tako:
Pri Original Skateboards so leta 2014 predstavili novo longboard desko – Baffle 37, sedaj pa je že na voljo tudi nov model 2015 z novo grafiko in manjšimi spremembami oblike, ki pa niso vplivale na njeno funkcionalnost. Je deska za “freeride”, namenjena tako začetnikom, kot tudi tistim bolj izkušenim.
Original Baffle 37 longbard deska je dolga 94 centimetrov, kar jo uvršča v povprečje “downhill” in “freeride” desk (največkrat so dolge od 90 do 95cm). Enako velja za širino, ki znaša 24.8 centimetrov. Ker je deska bolj široka jo odsvetujem otrokom manjše rasti ali pa tistim, ki imajo manjšo številko noge (manj, kot 38).
Deska ponuja možnost več medosnih razdalj, od 57.5 do 62.7 centimetrov, način namestitve podvozja pa je “top-mount”. Zaradi manjše medosne razdalje jo ne priporočam za večje hitrosti, lahko pa se samozavestno podate v “slide” vedoč, da vam bo konkava (ang. concave) noge zagotovo držala na mestu. Le ta je visoka oz. bolj izrazita in ponuja dober oprijem.
Baffle 37 je simetrična deska ima pa tudi manjša, bolj ravna “kicktaila” na obeh straneh, ki omogočata tudi izvajanje trikov. Čeprav je deska namenjena predvsem za “freestyle” in “freeride” je uporabna tudi za “downhill”.
Na kompletu uporabljam longboard koleščka Orangatang Kegel trdote 83a (durometer). To so “downhill” koleščka velikosti 80mm z možnostmi durometra 80a ali 83a, ki so že marsikaterega “pro riderja” popeljala na zmagovalne stopničke.
Imajo ogromno kontakno površino (56mm) in ponujajo dober oprijem v še tako ostrih ovinkih. Omogočala vam bodo doseganje izjemne hitrosti po dolgem hribu. Orangatangova “Happy Thane” uretan formula postreže z gladkim drsenjem (slide). Center je stransko pozicioniran (off- set) in jedro je skoraj v celoti odkrito s čimer je zmanjšana teža koleščka.
Priporočil bi jih predvsem za “downhill” in “long-distance push” komplete, ko so že malo obrabljena pa so super tudi za “freeride”. Slajdi so zelo predvidljivi in gladki, kolo te potegne hitro v in iz slajda. Zaradi velikosti jih odsvetujem za “freestyle” (izvajanje trikov) ali manjše longboarde za kruzanje.
Na kompletu trenutno uporabljam Slant podvozja iz mojega starega Globe longboard kompleta. V prihodnosti jih nameravam zamenjati s Caliber II 44° podvozji.
Realno gledano od teh Globe podvozij ni veliko za pričakovati. V primerjavi z bolj uveljavljenimi znamkami, kot so Caliber, Paris ali Bear, nimajo veliko za ponuditi. Opisal bi jih, kot bolj osnovna longboard podvozja za kruzanje po mestu in karvanje pri manjši hitrosti. Za večje hitrosti se mi niso zdele dovolj stabilne. Definitvno jih ne bi priporočil bolj zahtevnim uporabnikom.
Zaključna beseda
Če imate še dodatna vprašanja ali pa vas zanima o deski nekaj, kar nisem zapisal v tej objavi, vas prosim, da mi to sporočite s pomočjo komentarjev spodaj. Če vam je objava všeč in menite, da bi nekomu prišlo prav izvedeti več o Original Baffle 37 longboardu, vas vabim, da z njimi delite to objavo. Hvala!
Zapuščene gorske ceste, 15 downhill skejterjev in avtodom. Popolna enačba za nore downhill počitnice, ki so se junija letos uresničile pod okriljem firme Sector 9. S svojimi downhill riderji so se odpravili na pot po Arizoni, kjer so si za svoj prvi postanek izbrali Mount Lemmon. Popolna pokrajina in trasa za epski spust!
Video: Downhill Division – Arizona Ep. 2
Nadaljevanje se je večino časa odvijalo v legendarnem avtodomu, ki je tri dni prevažal Sector 9 downhill ekipo, kar vsekakor ni majhen zalogaj. Spoznajte fante, pokukajte v njihov vsakdan na cesti in odkrijte čudovito arizonsko pokrajino.
Sedežnica do vrha proge, gladek asfalt in dih jemajoči razgledi – česa več bi si še lahko želeli?!
Fun fact: fantje so po skoraj devetih urah vožnje izpraznili 90 pločevink piva. Kudos!
Video: Downhill Division – Arizona Ep. 3
Zadnje dejanje v seriji Sector 9 Arizona, v katerem svoje videnje downhill izleta predstavijo Brendan Davidson, Ross Druckrey, Jimmy Riha, Cole Trotta, Micah Emery, Max Capps, Louis Pilloni in Jeff Budro. Fantje pravijo, da so hitrost, neizprosne (a vseeno idealne) ceste in timski duh naredile to potovanje nepozabno. Mi v to sploh ne dvomimo!
Ravno en teden nazaj se je zaključil Bela Joyride freeride, ki je potekal na prelazu Zgornje Jezersko – Železna Kapla, na avstrijski strani. Naši domači ekipi je ta cesta že dobro znana in tam smo se že velikokrat spuščali, tokrat pa smo jo imeli priložnost “pofurati” zaprto za promet. Končno!
Bela Joyride je eden izmed štirih longboard dogodkov, ki jih organizira(mo) letos ustanovljena skupina BigMountainSkate. Ostali trije so; Novopečeni Alpenrauschen (Avstrija), legendarni KnK Longboard Camp (Slovenija) in Loralo (Avstrija). BMS ekipa že slovi po odlični organizaciji dogodkov in Bela Joyride ni bil izjema.
Nadia, Era in jst smo v Železno kaplo prispeli na deževen ponedeljkov večer, dva dni pred dogodkom. V kampu so bili samo štirje šotori, en del organizacijske ekipe, mir in tišina. To se je kmalu spremenilo :) Naslednji dan so šotori po kampu zrastli, kot gobe po dežju in vsi so bili veseli starih ter novih obrazov. Sledil je večer poln smeha in nazdravljanje do pozno v noč.
V noči iz torka na sredo je dež ponehal in do prvega spusta, ki je zaštartal okrog 11:30, je cesta že bila suha. Navdušenje na štartu je bilo precejšnje, saj se je govorilo, da se na 5.1 km dolgi #belajoyride progi dosegajo hitrosti tudi do 80 km/h, kar so nekateri potrdili že isti dan.
Prva dva ovinka sta nekoliko bolj groba zaradi obrabe ceste, preostanek proge pa je v odličnem stanju. Kot je bilo pričakovano se s “slajdanjem” noben ni kaj preveč ukvarjal, razen tam, kjer je to bilo zares potrebno. Ovinki so pošteno nagnjeni navznoter in ponujajo bolano dober oprijem. Cesta je precej široka in varna pa smo skoraj vsi z navdušenjem vozili v večjih skupinah. Včasih tudi po 10 riderjev ali več!
Kljub temu, da proga ni najbolj zahtevna se je nekaj riderjev poškodovalo in končalo v bolnici. Bolj natančno, dve osebi sta si grdo spahnili ramo, eni osebi je v glavo priletela nepravilno shranjena rolka na avtobusu in ena oseba je med trčenjem z drugim riderjem udarila z glavo ob tla tako močno, da je konstantno izgubljala spomin. O imenih ne bomo, ker ni potrebe, lahko pa povemo, da so vsi v redu in brez trajnih poškodb :) Bravo naši!
Kot na skoraj vseh BMS dogodkih, kjer je Blue Tomato sponzor je tudi na Bela Joyride bila na voljo “minica”. Nekateri se od nje praktično niso mogli odlepit (kot npr. naš Beni :)). Posebna pohvala gre Juergenu (Kebbek), za “najbolj zgodnje šredanje minice”, ki sem ga bil priča okrog sedme ure zjutraj :)
Dobro je vedeti tudi, da je naš prijatelj Gunnar prav na tem dogodku praznoval 50. rojstni dan in da je ta večer pivo bilo zastojn. Kaj se je na zabavi dogajalo raje ne povem :) Povem pa, da me je najbolj v smeh spravilo, ko je James Tomotu z vžigalnikom vnel prsne kocine :) Haha! Menjaj temo.
Po Bela Joyride progi se je kotalilo približno 828 koleščkov, v štirih dneh pa smo skupaj prevozili približno 25 tisoč kilometrov :) Sponzorji dogodka so bili: Sector9, Blue Tomato, Triple 8, RAD in Cult Wheels.
Za konec si poglej še “raw run” z Erikom in Andersom, ki ga je posnel Alex.
Prejšnji vikend so nas obiskali prijatelji iz Maribora, Avstrije in Švedske. Šli smo pofurat enega od naših priljubljenih placov. Promet, velike hitrosti, divjanje v skupini – ni za vsakega :) Nadim je zaslužen za odlične posnetke. Hvala Nadim! Edit by Mihael.
V videu šredamo: Nadim Burkan, Jernej Podgoršek, Mihael Zadravec, Benjamin Sabol, Aljaž Pečak, Florian Wagner, Georg Mekisch, Fredrik Rogbrant, Gregor Strniša in Peter Kramer.
Po dveh letih je končno prišel čas, da zamenjam desko in sprobam nekaj novega. Odločil sem se za Original Vecter 37 longboard desko, ki je precej drugačna kot karkoli, kar sem do sedaj vozil.
Simetrična oblika, “top-mount” podvozij, “dropana” platforma z Originalovo “diamantno” konkavo, “rocker” in “kicktail”. Izbira medosne dolžine je kar pestra, od 25 do 30 inčov oz. 64 – 71 centimetrov. Jaz jo imam nastavljeno na 70 centimetrov oz. 27.5 inčov. Sestavljena iz javorja in steklenih vlaken (fiberglass) in je precej trdna ter lahka.
Slika: Original Vecter 37 longboard
Čeprav sem sprva bil nekoliko skeptičen glede konkave in “dropa” lahko povem, da sem s svojo izbiro zelo zadovoljen. Simetrična platforma omogoča enak vzod ne glede na to v katero smer voziš, “drop” pa lepo blokira noge in skrb, da bo noga zdrsnila je odveč. Stabilna je tudi pri večji hitrosti.
Res je, da deska ni med cenejšimi in stane okrog 260 eur ampak menim, da je vredna nakupa. Priporočam :)
Jure Klavora na longboardu raztura že dobra 3 leta, njegov talent pa sega tudi globoko v video produkcijo. Skupaj z bratom Janijem furata Twisted Chick Production in sta odgovorna za kar nekaj dobrih videov, kot sta Cronberg in Bear’s Guts teaser.
Prejšnji teden smo vsekali malo daljši trip in obiskali par cestic, ki jih ne furamo prav pogosto. GoPro na kombi in gas. Rezultat? Čist nabrit “raw run”. Čeprav je asfalt drsel na polno in vsakih par minut je mimo prišel kak avto ali dva si je Jure ta spust pošteno privoščil ter koleščke pofural do sredice. Za njim je v kombiju norel Nadim in ga imamo odgovornega za snemanje :)
V soboto, 30. maja 2015 smo se zbrali na Slepič Slide Jam sešnu na obali. V odlični družbi smo se zabavali vse do popoldanskih ur. Čevapi in zrezki so bili predobri, tudi pivo je zdržalo v ledeni vodi. Hvala vsem, ki ste prišli in vidimo se naslednjič!
Na prvem letošnjem longboard tečaju v Tivoliju, ki je potekal v sredo 6. maja 2015 se nas je zbralo okrog 90, kar je največje število do sedaj. Lahko bi rekli, da smo imeli “spoznavni sešn”, saj ste večina v naši družbi bili prvič. Z vami smo se imeli fajn in upamo, da pridete še kdaj.
Vsi ste seveda vabljeni, da se nam ponovno pridružite v sredo 20. maja, ko bomo med ostalim imeli tudi “longboard dancing” delavnico z Jakobom, ki je eden od riderjev v videu “Orto Podpira – Longboard“. Predlagamo, da doma malo povadite balansirati na eni nogi :)
Tisti, ki niste imeli longboard ste si ga lahko pri nas izposodili brezplačno. Tako bo tudi naslednjič. Če ti je kateri od longboardov bil včeš si ga lahko nabaviš prek njihovih spletnih strani (povezave spodaj).
Brezplačno izpsojo longboarda na tečaju omogočajo:
Dimension Two Longboards slovenske proizvodnje so sestavljeni iz “domačih” vrst lesa in fiberglasa. Še posebej je pohvalno sodelovanje s slovenskimi riderji, ki so poskrbeli, da DTWO longboardi imajo funkcionalno obliko in lastnosti ter da svojemu namenu služijo bolj, kot povprečen longboard.
Surf Rodz Longboards, ki so na voljo na tečaju so namenjeni kruzanju. Za razliko od ostalih “kruzerjev”, ki ste jih imeli priložnost videti ali preizkusiti, Surf Rodz longboardi pridejo v kompletu s Surf Rodz “precision” podvozji visoke kakovosti. Obvezen klik na sliko :)
Street Lizard Longboards so že na prvi pogled nekaj drugačnega. Gre za slovenske longboarde katerih sestava preseneti z unikatno izbiro lesa. So odlični kruzerji in kaj več, še posebej namenjeni tistim, ki imajo pod nogami radi nekaj posebnega. Izdelujejo jih tudi po naročilu.
