Odkrivanje novih placov za furanje je velik del naših longboard aktivnosti in v preteklem desetletju smo pri nas ter v tujini “pofurali” kar nekaj cestic. Najljubše so nam tiste na katerih je malo ali nič prometa, takih pa je zelo malo, saj so ceste ponavadi narejeno zato, da se po njih vozijo avtomobili.
Z Benjaminom sva se pred kratkim odpravila počekirati cestico, ki pelje do ene same kmetije na vrhu hriba. Odlična priložnost, da si privoščiva nekaj “varnih” spustov, saj ceste razen domačinov in poštarja, ne uporablja nihče drug.
Kot lahko vidiš v zgornjem videu, cestica se nahaja v čudoviti naravi, daleč stran od mesta in betonske đungle, nikjer ni videti niti ene smeti, z vseh strani samo zelena travca… Asfalt je v zelo dobrem stanju in drsi, kot po maslu. Zlata vreden plac, kot izumi Nikole Tesle.
Ko sva prispela v “obljubljeno deželo” sva parkirala na predzadnjem ovinku in takoj bila deležna radovednih pogledov domačih z vrha hriba. Najverjetneje so mislili, da sva cig***, saj se ponavadi okrog prevažamo s kombijem. Tako pač je pri nas na podeželju :)
Pograbila sva vso opremo in se peš odpravila proti vrhu z namenom, da pozdraviva domačine, se predstaviva in razloživa zakaj sva tukaj, ter jih vprašava za dovoljenje, da tukaj furamo.
Čeprav so sprva bili nekoliko nezaupljivi, saj smo verjetno prvi, ki so kadarkoli prišli vprašati kaj podobnega, so kmalu spoznali, da nimava slabih namenov ter nam dovolili uporabo ceste.
Kaj naj rečem… Najlepša hvala! :)
Seveda, če hočemo še naprej tam furat in biti dobrodošli, je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil obnašanja, sicer se lahko hitro zgodi, da nas naženejo.
Tukaj je 7 nasvetov kako ostati dobrodošel na longboard placu. Upam, se koga prime :)
Vedno bodi prijazen z domačini – obišči jih, predstavi jim svoje aktivnosti in jih vprašaj, če jim je kul, da se tam voziš. Nasmeh in prijazna beseda odpirata marsikatera vrata in bedno bi bilo, da nekdo pokliče policijo ter te nažene, samo zato, ker te je bilo sram iti pozdraviti. Če ti pribijejo, da te ne marajo tam, spustiš enkrat in odideš :)
Za sabo ne puščaj smeti – metanje smeti v naravo je že v osnovi zelo grdo početje. Če domačini opazijo, da za tabo ostajaja svinjarija in uničenje si lahko prepričan, da te naslednjič ne bojo več veseli. Torej, raje kakšno smet poberi in odnesi s sabo v dolino.
Primerno parkiraj avto in ne blokiraj cesto – ne parkiraj na zelenici ali tako, da blokiraš cesto, saj sta to dve stvari, ki bosta takoj zmotili lastnika zemljišča ali mimoidoče.
Ne zganjaj preveč hrupa – če odpreš in začneš navijat glasbo tako, da jo slišijo domačini na vrhu, tega zagotovo ne bojo veseli.
Plac obiskuj zmerno, torej ne ravno vsak dan. Tako domačini ne bojo imeli občutek, da si skoz tam in da te morajo gledati vsak dan :)
Ko greš furat na tak plac je bolje, da ste manjša skupina
Ne objavljaj lokacije na internetu – najmanj kar si želiš, je da drug folk začne hodit tja, saj bo domačinom to zagotovo presedlo in tudi tebe več ne bojo veseli, saj si jim pred vrata navlekel celi kup “mularije”.
To je to! Dovolj pametovanja za to je , čas je furanje… pa ne pozabit na zaščitno opremo :)
Vsak, ki se navduši nad longboardanjem je v blaženi začetni fazi učenja največkrat v dilemi, kje je najbolj varno učenje. Ko sem jaz začela, sem kar nekaj časa uporabljala longboard kot prevozno sredstvo, da sem dobila samozavest in pravo tehniko, npr. kako je najbolje, da stojim, kako prenašati težo pri zavojih in kako varno, kdaj tudi smešno prevozit kak kamenček ali vejo na cesti. Seveda mi pa to kar kmalu ni bilo dovolj in cela navdušena sem se odpravila na prvi klanec.
Industrijska cona Trzin je bila moja prva longboard izkušnja pri malo večji hitrosti, zdaj ko pomislim, mi je za kakšne stvari prelahek spot ampak še vedno idealen za prve zafrkancije in preizkušanje trikov. Je klanec z ravno pravšnjim naklonom, kjer lahko sprobavaš nove stvari. Začenjaš od spodaj, da se navadiš na hitrost, potem pa napreduješ in s pridobivanjem samozavesti in stoke-a hodiš vedno višje. Na vrhnjem delu je asfalt mal bolj grob ampak se nekje na sredini zgladi in je lažje slajdat. Klanec ima celo en desni zavoj. To je v skrajnem desnem koncu industrijske cone, pri tabli Na Gmajni, priporočam, da kakšne druge klance ne probavate, ker se zna pojavit kakšen tečen stanovalec. Najbolj idealen čas za furanje tam so vikendi, ko ni nobenga tam, edino prijazna gospa, ki rada poseda na svojem dvorišču tik ob cesti, ni panike, je zelo prijazna in ne povzroča problemov. Med tednom zna čez dan, do 16. ure biti preveč prometa, da bi se varno učil, zato priporočam, da se tja odpraviš v popoldanskih urah (od 17. ure dalje). Ravno tako se vsake toliko pojavi kakšen avto lokalne avtošole, kjer moraš pač malo počakati, da se bodoči voznik navadi na speljevanje na klancu.
Še en bližnji klanec, ki nam je priljubljen, saj ima kar nekaj delov, kjer se lahko učiš novih slajdov glede na svoj nivo znanja. Furaš lahko po odsekih ali pa kar celo, ampak moraš vedno pazit, da slučajno ne pride kakšen avto nasproti. Pozimi in jeseni je cesta ful odprta in lahko vidiš naslednji ovinek, drugače pa je zaradi dreves kar nepregledno, če furaš sam. Asvalt je gladek, brez lukenj, cesta pa ma kr 3 ovinke. Če štartaš pri gostilni na vrhu imaš pri vhodu v desni ovinek kar nekaj hitrosti, nato se naklon malo umili in z lahkoto odfuraš dolgi levi ovinek, potem se pa odfuraš proti koncu, kjer cesta postane malo bolj dinamična in imaš rahel levi, rahel desni in nato desni ovinek, ki btw ful drsi in je ful strm. Ciljna črta do križišča je najhitrejši del, ampak tudi najbolj odprt. Osebno sem slajde probavala na ravnici po levem ovinku, potem sem se pa odločila za kakšen hitrejši odsek, da sem izpilila tehniko. Prometa med tednom je bolj malo, večji problem so vikendaši, razni sprehajalci in verniki, ki ob vikendih znajo pridt kr z avtobusom na vrh klanca. Valda, pa obstaja tut bližnjica čez gozd, k ti pomaga, da pot do vrha ni predolga.
Ah obala, priljubljena destinacija jezeni in pozimi. Razen kake burje, je vreme po večini zelo lepo in ti kr hitr rata prevroče na soncu. Slepič se nahaja tik ob avtocesti in je v bistvu servisna pot. Ta kratek odsek je super, ker se tudi ob slabem vremenu hitro posuši in je tukaj res zelo zelo malokrat kak avto. Ampak pozor, tisti objekt na vrhu obratuje in te opazujejo s kamerami, ampak te nikoli ne odženejo. Zato parkiraš ob strani pri vhodu v tunel, da avto ne ovira poti. Asfalt je perfect, hitrost je tud kr dobra in je zakon za vse goofije, kot tudi tiste, ki furate regular, ker ima cesta dva ovinka, levega in desnega. Ta klanec je kratek in sladek in defenitivno vreden bencina. Kot zanimivost, povem še, da je Krvavi slepič je dobil tak naziv, ker si je na tem placu, ko smo prvič šli tja furat Borut razbil ustnico in krvavel :) Dobri stari časi.
Še ena cesta na obali, kjer je skoraj nič prometa. Kdaj pa kdaj se najde kak avto, ki se je zgubil ali pa kak sprehajalec ali kolesar. Tuki smo preživel kar nekaj časa in to z razlogom. Na vrhu, tik za tunelov se cesta začne počasi, če ni burje, ki bi te vstavljala, lahko proti koncu ceste dobiš kar nekaj hitrosti. Po začetni ravnici je rahel desen in takoj za tem rahel levi ovinek, nato se cesta spusti, tu je najbolj strm del in zavije levo, ter nato gor (v U obliki). Ta del je men najljubši, ker lahko vadiš vožnjo v ovinek iz obeh strani. Druga stran hriba je sicer v senci in se po slabem vremenu ne posuši, ampak je tudi hitra in odlična za furanje desnega ovinka – ampak pozor, če ti dila odleti, ti odleti v vodo haha. Asfalt je malo bolj grob ampak nič hudega, fajn je, ker maš kje parkirat avto in chillirat na soncu. Tuki te ne bo noben nadlegoval in odganjal in lahko furaš tudi po odsekih, glede na svojo stopnjo sposobnosti.
POMEMBNO (!)
Vožnja po cesti z longboardom je v očeh zakona ilegalna, zato je potrebno vedno paziti, da nismo komu v napoto ali pa spravljamo koga v nevarnost, saj v tem primeru ljudje hitro pokličejo policijo. V kolikor se na placu prikaže policija (kar se na teh placih, ki sem jih naštela ni zgodilo še nikoli), ponavadi pomaga lepa beseda. Če pa policaji rečejo, da je potrebno oditi, lepo poberemo stvari in se odpravimo nekam drugam, brez jezikanja – to samo poslabša situacijo in meče slabo luč na ta šport, ter celo skupnost.
Ti spoti so naše stalnice in kokr pravmo, da ni ali je zelo malo prometa, je treba bit še vedno pazljiv. Nikoli ne furat brezglavo v ovinek, ker nikoli ne veš kaj te čaka, so izjeme in verjamite mi, ni vredno tvegat. Če furaš s prijatelji, se izmenjujte pri “spotanju”.
Prav tako je zelo pomembno, da na placih ne puščaš smeti in povzročaš problemov. V nasprotnem se hitro zgodi, da je plac zasvinjan in ni več “prijeten” ali pa si lokalni prebivalci ustvarijo slabo mnenje o nas longboarderjih. Place, ki sem jih naštela furamo že vrsto let in zato te prosim, da jih spoštuješ.
Poznaš še kak plac? Pošeraj ga z nami!
V tem članku so predstavljeni le 4je placi, a “tam zunaj” jih je še kar nekaj. Če poznaš še kak plac te vabim, da ga spodaj v komentarjih deliš z nami. Nalimaj povezavo na zemljevid, na kratko ali dolgo (po želji) ga opiši in po potrebi povej na kaj je potrebno tam biti pozoren.
