Born To Ride (BTR) Leathers prihaja na vaše klance! Za ustanovitev tega londonskega podjetja je zaslužen nad-kul Ras Sarunas, ki je tudi sam velik downhill skateboarding navdušenec. Ras se je odločil sam poskrbeti za zaščito riderjev, ki se želijo izpostavljati neizprosnim klancem in nesramnim asfaltom – s tem v mislih je splavil kolekcijo usnjenih downhill oziroma skateboarding kombinezonov, ki s svojo kvaliteto prepričujejo tudi najbolj zahtevne riderje.
BTR Leathers kombinezoni združujejo potrebno trpežnost in trdnost materialov, upogljivost ter udobje, hkrati pa so glede trenutne razmere na trgu tudi cenovno ugodni. Za njih boste odšteli bistveno manj kot za kombinezone drugih znamk, na primer NJK Leathers, pri katerih se cene gibljejo okrog 580 EUR. Za BTR Leathers boste odšteli okrog 400 EUR oz. 300 funtov.
Kako se kombinezoni obnesejo na cesti? Oglejte si spodnji video iz nedavnega Bela Joyride eventa v organizaciji BigMountainSkate.com in se prepričajte na lastne oči. Aaron Skippings v vlogi BTR riderja in Alexander Frischauf v vlogi blaznega snemalca:
Root Longboards (@rootlongboards) je nemška znamka, ustanovljena leta 2008, ki se posveča izdelavi visoko kakovostnih desk: downhill, freeride, carving in slalom. Seveda imajo popolnoma hud team riderjev, s katerimi so pred kratkim posneli fantastičen longboard video Folded Mountains.
Sebastian Schneider, Yannick Gladow, Pan Diemer in Adrian Wersching so spakirali nahrbtnike in opremo ter se polni elana podali v francoske Alpe. Poiskali so najvišje možne točke za spuste, izbrane ceste pa so bile seveda zelo hitre in tehnično zahtevne. Z izjemnimi posnetki so želeli pritegniti našo pozornost in obeležiti nore spuste, kar jim je definitivno uspelo!
Nasvet: Dodajte si njihov YouTube/Vimeo kanal med priljubljene za še več hudih longboard videov!
Ravno en teden nazaj se je zaključil Bela Joyride freeride, ki je potekal na prelazu Zgornje Jezersko – Železna Kapla, na avstrijski strani. Naši domači ekipi je ta cesta že dobro znana in tam smo se že velikokrat spuščali, tokrat pa smo jo imeli priložnost “pofurati” zaprto za promet. Končno!
Bela Joyride je eden izmed štirih longboard dogodkov, ki jih organizira(mo) letos ustanovljena skupina BigMountainSkate. Ostali trije so; Novopečeni Alpenrauschen (Avstrija), legendarni KnK Longboard Camp (Slovenija) in Loralo (Avstrija). BMS ekipa že slovi po odlični organizaciji dogodkov in Bela Joyride ni bil izjema.
Nadia, Era in jst smo v Železno kaplo prispeli na deževen ponedeljkov večer, dva dni pred dogodkom. V kampu so bili samo štirje šotori, en del organizacijske ekipe, mir in tišina. To se je kmalu spremenilo :) Naslednji dan so šotori po kampu zrastli, kot gobe po dežju in vsi so bili veseli starih ter novih obrazov. Sledil je večer poln smeha in nazdravljanje do pozno v noč.
V noči iz torka na sredo je dež ponehal in do prvega spusta, ki je zaštartal okrog 11:30, je cesta že bila suha. Navdušenje na štartu je bilo precejšnje, saj se je govorilo, da se na 5.1 km dolgi #belajoyride progi dosegajo hitrosti tudi do 80 km/h, kar so nekateri potrdili že isti dan.
Prva dva ovinka sta nekoliko bolj groba zaradi obrabe ceste, preostanek proge pa je v odličnem stanju. Kot je bilo pričakovano se s “slajdanjem” noben ni kaj preveč ukvarjal, razen tam, kjer je to bilo zares potrebno. Ovinki so pošteno nagnjeni navznoter in ponujajo bolano dober oprijem. Cesta je precej široka in varna pa smo skoraj vsi z navdušenjem vozili v večjih skupinah. Včasih tudi po 10 riderjev ali več!
Kljub temu, da proga ni najbolj zahtevna se je nekaj riderjev poškodovalo in končalo v bolnici. Bolj natančno, dve osebi sta si grdo spahnili ramo, eni osebi je v glavo priletela nepravilno shranjena rolka na avtobusu in ena oseba je med trčenjem z drugim riderjem udarila z glavo ob tla tako močno, da je konstantno izgubljala spomin. O imenih ne bomo, ker ni potrebe, lahko pa povemo, da so vsi v redu in brez trajnih poškodb :) Bravo naši!
Kot na skoraj vseh BMS dogodkih, kjer je Blue Tomato sponzor je tudi na Bela Joyride bila na voljo “minica”. Nekateri se od nje praktično niso mogli odlepit (kot npr. naš Beni :)). Posebna pohvala gre Juergenu (Kebbek), za “najbolj zgodnje šredanje minice”, ki sem ga bil priča okrog sedme ure zjutraj :)
Dobro je vedeti tudi, da je naš prijatelj Gunnar prav na tem dogodku praznoval 50. rojstni dan in da je ta večer pivo bilo zastojn. Kaj se je na zabavi dogajalo raje ne povem :) Povem pa, da me je najbolj v smeh spravilo, ko je James Tomotu z vžigalnikom vnel prsne kocine :) Haha! Menjaj temo.
Po Bela Joyride progi se je kotalilo približno 828 koleščkov, v štirih dneh pa smo skupaj prevozili približno 25 tisoč kilometrov :) Sponzorji dogodka so bili: Sector9, Blue Tomato, Triple 8, RAD in Cult Wheels.
Za konec si poglej še “raw run” z Erikom in Andersom, ki ga je posnel Alex.
Prejšnji vikend so nas obiskali prijatelji iz Maribora, Avstrije in Švedske. Šli smo pofurat enega od naših priljubljenih placov. Promet, velike hitrosti, divjanje v skupini – ni za vsakega :) Nadim je zaslužen za odlične posnetke. Hvala Nadim! Edit by Mihael.
V videu šredamo: Nadim Burkan, Jernej Podgoršek, Mihael Zadravec, Benjamin Sabol, Aljaž Pečak, Florian Wagner, Georg Mekisch, Fredrik Rogbrant, Gregor Strniša in Peter Kramer.
Po dveh letih je končno prišel čas, da zamenjam desko in sprobam nekaj novega. Odločil sem se za Original Vecter 37 longboard desko, ki je precej drugačna kot karkoli, kar sem do sedaj vozil.
Simetrična oblika, “top-mount” podvozij, “dropana” platforma z Originalovo “diamantno” konkavo, “rocker” in “kicktail”. Izbira medosne dolžine je kar pestra, od 25 do 30 inčov oz. 64 – 71 centimetrov. Jaz jo imam nastavljeno na 70 centimetrov oz. 27.5 inčov. Sestavljena iz javorja in steklenih vlaken (fiberglass) in je precej trdna ter lahka.
Slika: Original Vecter 37 longboard
Čeprav sem sprva bil nekoliko skeptičen glede konkave in “dropa” lahko povem, da sem s svojo izbiro zelo zadovoljen. Simetrična platforma omogoča enak vzod ne glede na to v katero smer voziš, “drop” pa lepo blokira noge in skrb, da bo noga zdrsnila je odveč. Stabilna je tudi pri večji hitrosti.
Res je, da deska ni med cenejšimi in stane okrog 260 eur ampak menim, da je vredna nakupa. Priporočam :)
Jure Klavora na longboardu raztura že dobra 3 leta, njegov talent pa sega tudi globoko v video produkcijo. Skupaj z bratom Janijem furata Twisted Chick Production in sta odgovorna za kar nekaj dobrih videov, kot sta Cronberg in Bear’s Guts teaser.
Prejšnji teden smo vsekali malo daljši trip in obiskali par cestic, ki jih ne furamo prav pogosto. GoPro na kombi in gas. Rezultat? Čist nabrit “raw run”. Čeprav je asfalt drsel na polno in vsakih par minut je mimo prišel kak avto ali dva si je Jure ta spust pošteno privoščil ter koleščke pofural do sredice. Za njim je v kombiju norel Nadim in ga imamo odgovornega za snemanje :)
Nejc in Nataša sta slovenska riderja in naša dolgoletna prijatelja. Trenutno živita in furata v Nemčiji. Kot pravita, longboard scena je pri njih “bogata” in tam sta hitro spoznala nove prijatelje s katerimi sta se letos odpravila na počitnice na španski otok Mallorco, ki s svojimi cestami zadnje čase privlači čedalje več evropskih longboarderjev.
Ko nama je prijatelj Robert prvič predstavil idejo o longbordanju na Malorki, si še sploh nisva predstalvjala kako močna je longboard scena tam na otoku. Tudi sama sva tako kot vsak Nemec najprej pomislila na neskončne plaže, žuranje, paelo, sangrijo… mogoče kakšno kruzico ob obali. No, temu ni bilo tako.
Štirje prijatelji, letalske karte, air bnb stanovanje, rent-a car in že smo skadili prvi španski cigaret v sončni Palmi. Robert je poznal lokalce že od njegovega prejšnjega tripa na Malorki in jim sporočil da smo ready za downhill.
Naslednje jutro smo pobrali Adana Alarcona, ki je mimogrede pro longborder sponzoriran s strani različnih priznanih longbord/skate znamk, in njegovega 15 letnega prijatelja Luisa, ki sta nam že prvi dan s svojimi switch toe and heel side slajdi pri 60 km/h v ovinek pokazala da nimamo za burek.
Skejtali smo skoraj vsak dan, prevozili skoraj celotno severno gorovje Malorke in ja, možnosti za kvaliteten downhill spust je ogromno. Z znanjem, ki ga imamo smo preizkušali svoje meje le na preverjenih downhill in freeride spotih.
Hitro smo spoznali, da je treba na sešne že zelo zgodaj. Okoli 11 ure že mrgoli uphill kolesarjev, ki po skupinah zasedajo celotno vozišče ceste, kar je izredno moteče tudi za voznike avtomobilov.
Primerno je furati tudi popoldne po 17. uri, ko se tudi policija umakne s cest. Vsi spoti so cca 10-30 min vožnje oddaljeni od mesta Palme, le Cala Tuent je oddaljen približno uro in pol. Pot do Cala Tuenta je adrenalinska, saj se zadnji del poti pelješ po zelo znani ovinkasti in 12,5km dolgi cesti Sa Calobri, ki se spusti za približno 700m nadmorske višine.
Zaradi visokih prepadov je cesta zelo nevarna. Domačin Adan ima pred Sa Calobro velik strah, saj je nekaj časa nazaj na njej utrpel hude poškodbe, ko ga je z ovinka odneslo v prepad. Little Luis, 15 letni lokalc, pa je brez najmanjšega strahu prevozil celotno Sa Calobro le s standup checki. Respect! Midva sva se že samo ob pogledu na cesto “usrala” in vsi smo se strinjali, da bo potrebne še nekaj kilometrine, preden jo osvojimo!
Asfalt na Mallorki je skoraj popoln in primeren za vse okuse. Nekje smooth, primeren za dolge slajde, nekje grippi, tudi nekoliko lepljiv, primeren za downhill. Veliko je položnejših prog z run-offi za speed uživancijo brez zaviranja.
Sama Mallorca je čudovita. Otok z visokimi gorami in pogledom na morje je v spomladanskih dneh zel topel in zelen. Mesto Palma je s svojo arhitekturo in ogromno količino palm eno izmed najlepših mest kar sva jih videla.
Nemca Robert in Coco sta zakon družba, zato komaj čakava naš nalsednji longboard trip.
In ja, Španci so POCO LOCO!
Nakup longboarda je za mnogo ljudi kar velika investicija. Ker pa začetni komplet ni ravno poceni, je pametno ob prvemu nakupu malo razmisliti. Svet longboard opreme je namreč iz dneva v dan večji, velik del te opreme pa je postal dostopen tudi pri nas, pa naj bodo to lokalne ali pa tuje trgovine, ki ob relativno majhni poštnini ponujajo ogromno izbiro.
Kaj hitro se zgodi, da nas ob prvem nakupu premaga neučakanost in neizkušenost. Tako si kupimo komplet, ki nam sicer sprva zadostuje, a slej kot prej pokaže svoje pomanjkljivosti. Ob dodatnem raziskovanju pa tudi hitro ugotovimo, da bi za isti denar lahko dobili VELIKO boljšo opremo.
Nekaj nasvetov za tiste, ki prvič kupujete longboard
Prva stvar, ki jo moramo razčistiti sami pri sebi je to, kaj od longboarda želimo. Longboard se uporablja pri mnogih disciplinah, pa naj bo to plesanje, mestno »kruzanje«, freeride ali pa downhill. Vsaka disciplina zahteva od longboarda neke lastnosti, ki ji prakticiranje tega omogočajo. Je pa potrebno vedeti, da, na primer longboard za downhill ni primeren samo za downhill temveč tudi za kaj drugega. Vse prevečkrat se zgodi, da si ljudje kupijo komplet, ki je namenjen mestni vožnji, hitro jih prime želja po kakšnih spustih in slajdanju ter kmalu ugotovijo, da njihov longboard ni primeren.
Za mnoge je glavna omejitev pri nakupu prvega longboarda tudi cena. Pomemben je podatek, da je cena kompletov več ali manj enaka ali pa zanemarljivo manjša od longboarda, ki ga kupimo po delih. Cene med različnimi proizvajalci opreme so precej podobne, tako da si longboard vedno priredimo lastnim potrebam ali pa željam. Tako lahko, namesto, da kupimo komplet s povprečnimi komponentami, kupimo komplet, ki ima boljše in morda bolj specializirane komponente. Lahko si ga tudi sestavimo tako, da nam vizualno bolj odgovarja.
Izbira prave opreme je za mnogo začetnikov kar grozljiva, saj je ponudba velika. Vendar se pa ne smemo prehitro prestrašiti. Na spletu (tudi na naši spletni strani) je ogromno informacij, ki ti znajo pomagati razumeti kaj čemu služi. Splača se torej malo počakati z nakupom ter se prepričati, da je naša izbira res dobra. Vseeno pa bom podal par napotkov za nakup opreme.
Longboard vodič – vse o longboardu
Obvezno preberi serijo člankov Longboard 101 v katerih Miha Žabkar pojasni vse o longboard deskah, podvozjih in koleščkih.
Ne se delat frajerja in vozit brez čelade. Nesreča se hitro zgodi in lahko se precej resno poškoduješ. Čelada naj vam bo torej nakup, ki je vzporeden ali pa neposredno sledi nakupu longboarda. Zaradi nje vas nihče ne bo postrani gledal.
Ne kupovati dile glede na to kakšno grafiko ima. Če kupujete longboard zato, da se boste vozili naokoli se grafike v vsakem primeru ne bo videlo. Raje iz Grip Tape-a naredite kak lep vzorec, ki bo ljudem prej padel v oči.
Potrebuješ nasvet pri izbiri?
Če potrebuješ pomoč pri izbiri opreme se lahko obrneš kadarkoli tudi na nas preko e-pošte urednistvo@longboard.si. Z veseljem ti bomo pomagali izbrati pravi longboard zate.
Henrique Stein (levo) in Nadim Burkan (desno) na MEGA GRAND PRIX 2014. Foto: Will A. Sebben
Lani oktobra je Belo Horizonte v Braziliji gostil težko pričakovani Mega Grand Prix – svetovno prvenstvo v downhill rolkanju ki je že drugo leto zapored bil pod okriljem IDF federacije. Udeležil sem se ga že drugič in tukaj je nekaj mojih kratkih impresij.
Za vse ki se prvič srečujete s famozno progo Mega Space, to je pravzaprav proga za dirkanje z avtomobili. Ima vso potrebno infrastrukturo za izvedbo svetovnega eventa – od restavracij, stranišč, tušev, odrov za gledanje dirke, dvorano, stranska pot za shuttle avtobuse, itd. Iz štartne linije se da videti skoraj celotno progo tako da je bila dirka prava paša za oči za vse udeležence. 1.2 km proga ni dolga v merilu DH skejtanja, je pa nekaj posebnosti, ki jih težko najdemo na cestisčih. Prvič, je zelo široka proga, zato tudi temu primerno ime – Mega Space. Asfalt je tudi poseben in je prirejen za boljši oprijem pnevmatik. Ampak najbolje od vsega je desni ovinek, ki vseskozi strmo pada in je povrhu vsega močno naklonjen navznoter. Občutek ko se “uležes” vanj z 80 kilometri na uro je neopisljiv in enkraten. Če ti uspe ujeti pravo linijo te kar katapultira v naslednji ovinek in prostora za napake je malo.
Predlani sem doživel pravi občutek dirkanja, ki me je privedel do finala med “amaterji”. Prvo mesto mi je zagotovilo napredovanje med pro ligo, kjer pa sem že po pričakovanjih kaj hitro izpadel. Izkušnje sem shranil in jih skrbno uporabil. Tokrat sem tekmoval v dveh kategorijah – Open in Masters (nad 35 let).
Nadim na zmagovalnem podiumu, tretje mesto
Prvi dan je potekal v znamenju treninga, drugi dan pa smo se ze potegovali za najboljši čas v kvalifikacijah. Vsak je imel 6 spustov kar je visoka številka v svetu IDF tekmovanj. Dosegel sem 40-ti najboljši čas v kategoriji Open in 3. najboljši čas v kategoriji Masters. Predlani sem “odkril” prave koleščke za to progo, tako da sem se primerno temu oborožil s kar štirimi seti Biggie Hawgsov. Dojel sem kar hitro da se s proji ne moreš preveč kosati ker menjajo sete koleščkov pred vsakim spustom. Asfalt se je proti popoldnevu že kar fajn ogrel, kar v teoriji pomeni manj oprijema v ovinkih, in pa za tiste, ki niso bili na keramičnih ležajih, večje ekspanzije kovinskih kroglic. Hmm, mogoče sem preveč zašel v teoretične vode…
S 40-tim najboljšim časom se nisem preveč nadejal dobre uvrstitve in vendar sem imel kar nekaj sreče na dan tekmovanja, ko se je v prvem spustu brazilec pred menoj zabil v bale sena, tako da sem se mirno uvrstil v naslednji krog, kjer pa sem kot tretji izpadel. Vseeno, doseženo 24-to mesto je bilo visoko nad pričakovanji. V Masters kategoriji sem med 24-timi tekmovalci in tretjim najboljšim časom imel boljše možnosti za dobro uvrstitev. Kako pa je vse skupaj potekalo tisti dan, pa si lahko pogledate v videu (posnetek z Nadimove čelade).
Brazilci so smrtno resni kar se tiče tekmovanja, in večina njih se ponaša z raznimi aero čeladami in keramičnimi ležaji. Vsak detajl na opremi je v celoti naštudiran, vsak gib premišljen. Če sem od nekdaj bil skeptičen do aero čelad, sem spremenil mišljenje glede keramičnih ležajev. Naslednjič bi jih tudi sam sprobal. Če jih sam Kevin Rimer uporablja, ki je IDF prvak leta 2014, potem mora biti nekaj na tem.
Derek Rabelo je surfer in skater iz Brazilije, ki je zaradi bolezni izgubil vid. Ta video je zgodba o njemu in njegovi novi strasti – downhill skateboardingu. Poglejte, kako se je neusmiljeno pognal po progi tekmovanja Mega Space Grand Prix in se spomnite nanj, ko boste naslednjič “polnili gate” na vrhu klanca. Respect :)
