Loaded se je v zgodovino že vpisal kot eden večjih in močnejših proizvajalcev longboardov na svetu. Kar jim daje prepoznavnost je odličen PR, marketing ter seveda njihova flota longboardov, ki zadnje časa kar lepo raste.
Daljnega leta 2007 je Loaded na trg poslal dilo Dervish, ki je postal eden njihovih močnejših adutov, katerega slavi je ogromno doprinesla takrat še zelo močna ekipa njihovih riderjev.
Pet let po izdaji Dervisha pa na trg prihaja Sama. Tu ne gre za popolnoma nov izdelek. Sama je namreč nadgradnja že sivolasega Dervisha. Da bi Sama konkurirala novemu valu freestyle dil ima sedaj dva kicka, povečali pa so tudi konkavo in s tem odprli vrata tudi hitrejšemu freeride-u.
Tako kot ostali Loadedovi longboardi, bo Sama prišla vem v treh trdotah (flex 1 do flex 3), ki bodo vplivale na prožnost longboarda. Sama tudi ohranja camber Dervisha, saj je še vedno v osnovi narejena za karvanje. Bojda pa naj bi prenašala 75mm koleščka brez kakršnega koli wheelbite-a.
Sama torej deluje kot precej zanimiva stvaritev, čeprav je ponudbe podobnih dil že ogromno. Morda je čas, da Loaded že izda svojo, počasi že mitsko, freeride/downhill dilo.
Veliko recenzij je bilo že napisanih za enega najbolj prodajanih in opevanih longboardov vseh časov kalifornijskega proizvajalca Loaded. Ampak tole ni še en samoumevni hvalospev Dervishu in njegovim superiornim karakteristikam. Izhajajoč iz mojih skromnih empiričnih in obilnih teoretičnih izkušnjah vam bom poskusil predstaviti katere so slabosti in prednosti tega predvsem estetsko dovršenega kosa kompresiranega bambusa, za katerega boste odšteli okoli 170 evrčkov. 170 evrov je v povprečju za 20 procentov višja cena kot če bi kupovali kaj drugega v istem rangu. Po drugi strani je težko primerjati Dervisha z drugimi longboardi prav zaradi kakovosti izdelave, materiala, in fleksibilnosti. Po moji oceni edina longboarda ki se lahko kosata po podobnih karakteristikah sta Fibretec S-Flex Bambu in BC eel.
En razlog zakaj sem se zagrel za nakup Dervisha je verjetno dobro načrtovana marketinška kampanja (ja, sem produkt kapitalizma in žrtev potrošništva). Vsak od vas, ki je videl Loaded YouTube filmčke, ve o čem govorim. Drug dejavnik, ki je botroval nakupu (v večji meri), je imeti longboard, ki bi bil kos vsem situacijam in ki bi bil dejansko vsestranski. Moje subjektivno mnenje je, da imajo Loaded longboardi enih najlepših, najbolj dovršenih grafik. V skate industriji pa je prav grafika tista, ki v večji meri vpliva na nakup skate-a (ce imamo v mislih srednješolce kot največjo skupino uporabnikov).
Pa pojdimo lepo po vrsti. V dolžino meri malo več kot meter, širok je 22 cm, kar pomeni da ni pretirano širok za longboard standarde. Konkavnost ni pretirana, glede na namembnost (cruzing, pumpanje, “plesanje”). Sam tehtam okrog 70 kg zatorej sem sledil Loaded lestvici in izbral “Flex 2”, v katero pade moja kilaža. Dila je neverjetno lahka in tanka, če jo primerjamo z drugimi. Na obeh koncih sta dve luknji, na katero prideta montirana podvozja. Board sodi v kategorijo “drop through”, kar pomeni, da je višina med tlemi in dilo nižja, kot pri navadnih “top mount” dilah. To pripomore k večji stabilnosti pri večjih hitrostih in lažjemu porivanju. Po vrhnji strani je viden logo za katerim je posprejan prozoren grip. Grafika je nekoliko nenavadna in nekonvencionalna, kopirana pa je iz islamske umetnosti ornamentov katere lahko vidite po raznoraznih mosejah povsod po svetu.
Samo ime “Dervish” je prav tako islamskega izvora in implicira na vejo sufizma – derviši so plesoci, vrtajoči se pripadniki sekte, ki ob opravljanju obreda doživljajo stik z bogom (toliko v vednost, če se sprašujete od kod ime). Vožnja je dejansko v velik užitek od prvega trenutka in je precej drugačna od vožnje z drugimi longboardi (pred tem sem bil lastnik Sector9 mnogo trše bambus dile s pintail obliko). Razlog je verjetno v neverjetni proznostnim karakteristikam bambusa, ki “vrača” energijo pri vsakem ovinku. pumpa se z lahkoto čeprav Dervishev dizajn ni striktno namenjen tej disciplini in na trgu obstajajo veliko boljše dile za to karvanje. Vožnja dejansko spominja na snowboardanje. Moj najhitrejši downhill spust je bil okoli 60 km/h na avtocesti Razdrto (za časa ko je bila še zaprta). Moram dodati, da sem obrnil podvozja in jih zategnil do maksimuma. Med dilo in podvozji sem dodal 4 mm riserje, kar je skupaj z obrnjenimi Randal podvozji pripomoglo k nižji višini boarda za 1 cm, kar posledično pripomore k boljši kontroli pri višji hitrosti.
Rad bi dodal, da Dervish ni namenjen “downhill” vožnji (speedboarding), še posebej ne Flex 2 verzija, zaradi vertikalnih tresljajev, širini dile, in rahli konkavnosti, ki ti ne “zaklene” noge varno v ovinku. Veliko riderjev hvali vsestranskost dile, ampak roko na srce, Dervish enostavno ni namenjen downhillu. Torej, če vas pri longboardanju zanima striktno hitrost, vam priporočam kaj drugega (in cenejšega).
S časom dila postane malo bolj prožna kot ko je čisto nova iz tovarne. Po dveh mesecih sem se lahko dotikal tal pri vožnji oz. pri bolj agresivnem pumpanju. Vse je odvisno od vašega stila vožnje. S stand up slideanjem nimam prav veliko izkušenj, ker pač zahteva veliko vaje, odločnosti, in padcev. Lahko samo predvidevam, da bi za tehnično slideanje bila veliko bolj primerna trša dila z flexom 1, kot je omenjeno na Loaded strani in po raznih forumih.
Kljub vsem izrecenim kritikam bi se s težkim srcem ločil od Dervisha, enostavno zato, ker je karvanje z njim tak užitek in svoboda. Nenazadnje če vam še kaj pomeni, boste tarča zavisti in pogledov vseh otrok in skaterjev v soseski! :)
