V četrtek, na predvečer praznika dela, sva se z Mihaelom podala na dolgo pričakovano potovanje proti Češki, bolj natančno v Brno, kjer se je med 1. in 3. majem odvijal Brno May Days 2009 longboard session. Ljubljano sva zapustila okrog sedmih zvečer, še pred tem sva opravila nakupe in si privoščila večerjo. Ko sva zapuščala našo državico, je le-ta žarela v soju kresov, ki so naju opominjali, da bodo najini kolegi, ki so ostali doma danes pošteno žurali.
Potovanje nama je hitro minevalo, predvsem zaradi Mihaelovega dobrega izbora glasbe, nenehnega pričakovanja dogodivščin in piva, ki sva ga eden bolj, drugi manj, pridno srkala celo pot.
Nekaj čez eno uro ponoči sva prispela v Brno in se tam kar nekaj časa lovila, preden smo se našli z našimi gostitelji, ki so nas toplo sprejeli in nastanili v študentskem stanovanju. Po naporni poti se je spodobilo nazdraviti z gostitelji, tako da smo se k spanju spravili šele v zgodnjih jutranjih urah.
V poznih dopoldanskih urah smo se izvlekli iz spalk, nekaj pojedli in se odpravili proti zbirnemu mestu začetka sessiona. Vreme je bilo idealno, sončno brez oblačka in zelo toplo. Na parkirišču so se že zbirali longboarderji in se dogovarjali o poteku današnjega kruzinga. Tako se je začelo… Vzeli smo plohe pod noge in se odpravili na prijetno kolesarsko pot, ki se je najprej vila ob reki, potem pa zavila med travnike in gozdičke. Vsakih nekaj kilometrov smo se ustavili v lokalčku ob poti in si privoščili odlično češko pivo. Ko smo se že pošteno oddaljili od mesta smo se spravili na trolo in se odpeljali nazaj do mesta, kjer so nas domačini popeljali na enega od »mestnih gričev«, ki nam je služil kot proga za spust. Spot je bil res idealen: morda malo preveč položen, ampak zelo široka in pregledna cesta, zelo malo prometa in the best of-postajališče trole na izteku in na štartu proge. Tam smo furali do večera, potem pa se odpravili v bližnjo pivnico kjer smo se družili ob pitju piva in jedli dobrote z »baraby cute«. Z Mihaelom sva mislila, da je za ta dan furanje zaključeno, a sva se motila. Okrog enajste ure je sledil premik in z gostitelji smo se odpravili na nočno furanje po brnskih klancih. To je bilo res noro: dolge, široke ceste, sami klanci, k sreči brez prometa in riderji že vsi zelo dobre volje zaradi opojnih substanc… v tistem trenutku sem začutil, da je Brno evropski San Francisco, čeprav tam še nikdar nisem bil.
Naslednji dan smo vstali že zgodaj, saj je bil zbirni čas že ob enajstih. Spet smo najprej malo kruzali po mestu, se ustavili v študentskem kampusu, kjer smo pojedli kosilo in opravili nakupe. Po tem smo se z avtomobili odpravili v bližnji nacionalni park, ki je bil glavno prizorišče sobotnega dneva. Tu smo furali v idiličnem gozdnem okolju na strmi, neprometni cesti z novim asfaltom. Proga je bila res idealna, zelo strma, z nekaj rahlimi ovinki in iztekom v hrib, tako da niti podplati naših copat niso trpeli.
V popoldanskih urah smo se vrnili proti mestu, kjer nas je čakal najnevarnejši spust tega sessiona. Štart spusta se je spet nahajal na vrhu enega izmed »mestnih gričev«. Proga je bila zelo široka, strma, ovinkasta in predvsem zelo prometna, res prava adrenalinska bomba. Po nekaj spustih smo se nabiti z adrenalinom odpravili v naša bivališča ter se pripravili za večerno druženje. Večer se je spet odvijal v eni od brnskih pivnic. Tokrat smo, spet ob pitju piva, gledali projekcije filmov in fotografij, ki so bili posneti v preteklih dveh dneh. Ta večer smo se veliko pogovarjali s češkimi vrstniki in vrstnicami ter izmenjevali izkušnje in tudi povabili Čehe na longboard kamp, ki ga bomo konec julija pripravili v Kostanjevici na Krki.
Nedeljsko jutro je bilo spet naporno, a mi se nismo dali, saj nas je čakal še en dan furanja. Tokratno prizorišče je bila ista cesta, kot smo jo vozili v petek popoldan, torej nam že poznan teren in dali smo si duška. V bližini tega spota je bivala skupina longboarderjev iz Prage in to je bilo tudi zbirno mesto, kjer smo se poslovili od novih prijateljev in prijateljic ter si obljubili, da se zagotovo še srečamo, tako v Brnu kot pri nas.
Odhod iz Brna ni bil najbolj prijeten. Oba z Mihaelom sva »longborderski raj« zapuščala otožna, polna vtisov, izkušenj, dogodkov in novih poznanstev in verjetno je to botrovalo dejstvu, da sva na obvoznici zgrešila in namesto proti Dunaju peljala proti Pragi. K sreči sva kar hitro ugotovila, da peljeva v napačno smer in kmalu našla pravo pot. Lakota naju je pripeljala v mestece Mikulov, že prav blizu avstrijske meje, kjer si nisva mogla kaj da ne bi pofurala glavne ceste skozi mesto, ki stoji na griču. V mestu sva si privoščila pošteno večerjo, nato pa nadaljevala pot. S preostalimi češkimi kronami sva kupila pivo in sladkarije in jo mahnila proti domovini. V Ljubljano sva srečno prispela okrog dveh ponoči in se, vsak v svojem stanovanju, predala prepotrebnemu počitku.
Še nakaj virov – fotke in video
http://picasaweb.google.com/jiri.amik.navratil/BrnoMayDays#
http://rogul.rajce.idnes.cz/Brno_May_Days
http://www.youtube.com/profile?user=amikosa&view=videos
Članek je spisal Mlins :)
