Eto, šli smo u nabavo po nekaj lesa in lepila. Sprva mi je bilo škoda lesa, pa sem poskusil prvi stisk z odpadnim lesom, ki sem ga sestavil skupaj. Na srečo ali nesrečo je les počil pri krivini v vratu dile in sem moral kalup predelati, da se dropp izvede bolj “na easy”. Uporabil sem vezano baltsko brezo 3mm, če bi delal s furnirjem, je za krivine veliko več maneverskega prostora, vendar je občutno dražje in se tu ne izplača (vsaj s to prešo ne). Ko sem zadevo priredil za trdnejši les, pa se je zadeva presenetljivo dobro iztekla.

Ko se premaz posuši, sledi še ride report :)

Ajde!

Kot sem že omenil pred kratkim, da se bom lotil izdelave dropped decka, sem ravno v fazi zaključka kalupa. Nič lažjega kot sendvič filozofija. Internacionalni izraz je dimm press, če boste kaj brskali okol. Kaj in kako sem zadevo realiziral? Lotil sem se s ful idej na papirju in pajčevino v denarnici. Nato sem snel vrata iz podbojev in si jih razrezal na željene dimenzije. Ker pa nisem prepričan kako in kaj bo z dinamiko lesa med stiskom, sem komponente kalupa vijačil na osnovno plato, v primeru da bi potreboval različne dimenzije ( v glavnem wheel base ), da si kasneje vse skupaj prestavim. Kalup je nastavljen tako, da bi dobil (plus minus 2cm) dilo dolgo 100cm, platformi za axe vzameta 9cm, nato pa se dila za 3 cm spusti pod kotom 45 stopinj in tako bi uporabna platforma za noge merila nekje 72cm. Concave bo nekje 18mm na širino dile 30cm. Vse skupaj bo še toliko bolj zanimivo, saj droppane dile še nisem kdaj fural, niti videl v živo :). Tako, da se bo izkazalo ali imam sokolo oko ali naj grem domov žgance kuhat. Vsekakor pa naj nebi ful zgrešil, glede na podobne murkslije iz silverfishlongboarding foruma , ki imajo nekateri kaj precej izkušenj s tem.

Manjka samo še nekaj lesa in lepila. Se vidimo v bljižni prihodnosti !

Hja, pa neki novega orodja si je že bilo treba nabavit. Tokrat nebom sešteval cen, ker bi morda za ta denar dobil kak teden srfanja v Maroku, zato se bom računanju izognil, da ohranim dobro voljo:). Nastal je majhen delavni prostor ter prenovil sem lesen kalup.

Zakaj to ? Syrodur, ki sem ga uprabljal na začetku je bil samo za 2-3 dile max, nato pa se je pri stisku preveč vdal in izgubil na concaveu in podolžni krivini (menda se reče campbell). Novi kalup, ki je v bistvu prenovljen stari leseni kalup (s tem je bila težava, da ni prerazporedil stiska po celotni plasti in tako se lepilo ni vezalo kot bi moralo, zato je Davidova dila počla :( ), je narejen po sistemu reber, simetrično razporejenih na vsakih nekaj cm, nato pa je še čez rebre 3mm vezana plata (v podolžnih kosih), da bo za zihr. Ohranil sem campbell, upogne se za 2 cm na dolžini dile 120 cm, poudaril pa sem še concave, da noga bolje sede. Njegova glavna naloga je, da dolgo drži in povzroča čim manjše stroške.

V letu sem porabil skupno 5kg lepila, večinoma za dile (btw-naredil sem si še kalup za skateboard), do zdaj sem naredil 12 dil, če se ne motim in še ni bilo ene, pri kateri si nebi paral živcev zaradi pomanjkanja profi orodja, pa vseeno… keep it real.

Ker zbiram denar za nabavo svežega lesa, novega lepila, laka in vsega kar je zmanjkalo, sem tudi sfriziral nekaj starih dil, ki so se mi zdele obupne in jih dal na discount. Ena izmed takih je še ex. Zebra z novim imenom Rasta, ki sem jo končal pred kratkim.

(9plasti javorja, 2plasti topola, zmanjšan wheel base na 79cm in izrezan drop through).

Ko bo spet priložnost in se bom podal v nabavo ali naredil kaj novega, se spet kaj javim in zabluzim. Ko ugrifam novi kalup bo dil kot gob na dreku in za slike vas ne bom prikrajšal. Bliža pa se tudi dan, ko se bo rodila prva »dropped deck«.

Ajde !

Izrezal sem na dolžino 105×24. Board je za 90kg človeka preveč flexi,uporabljenih je bilo 7 plasti po 1,5mm kar je skupno malo čez cm, to pa je za tako dilo mogoče premalo oz. bo dilo treba še malo skrajšat in dodat kakšno plast za trdnost ali mogoče poskusit “opevano lepilo”, na katerega se mi ni dalo čakat par tednov ker ga ni bilo za zalogi oz. sem malo poizvedoval in našel to uporabljeno lepilo z zelo podobnimi karakteristikami. Uglavnem je dila lepo vozna, za downhill bo, ko jo pimpnem, ker mi ta flex ne odgovarja najbolje.  Nasploh sem s projektom zadovoljen, ker se mi dila (+the mini fish) ni zlomila ko sem jo posiljeval na sredini in sta obe vozni (glavni cilj). Kar se cen tiče, če bi računal material, ki se je izkazal za uporabnega (ne štejem zajeb**** stirodurov ipd.) in da bi mi vse ratalo iz prve smo pri številki 160€. Dejansko pa sem porabil nekaj čez 200€. Kar se tiče pa mojih prvih lesarskih izkušenj mi je šlo najbolj v nos, ker nisem našel furnirja v takšni širini, da nebi bilo treba vzdolžne plasti sestavljat, kar mi je vzelo kar nekaj časa (na zadnji sliki se lepo opazi kako je plast sestavljena, verjetno je, da tudi to vpliva na večjo flexibilnost deske(ali pa tudi ne))

Sledi še igračkanje z rezanjem različnih kalupov in kombiniranjem različnih drevesnih vrst, tako da se verjetno še vrnem konec poletja, ko bo vreme zabluženo :) do takrat pa upam da mi bo ratalo še par dil.

To je bilo še zadnje kar je bilo potrebno za odrez kalupa. Transformator se je izkazal za vsesplošno uporaben, ker je mogoče nastavljati želeno napetost.

Sprva še nekaj igračkanja s pretankim styrodurom, ki sem ga kupil že na začetku in se je izkazal za premehkega in pretenkega.

Šli smo v nabavo po nekaj res trdega in debelega (10cm)

Preša je okrepljena z kladami 8x8cm in ni šanse da bi se kaj spet ukrivilo.  Vseh je 10 in po pol metra.  Po razrezu kalupa s toplotno žagico (1. liga) sem zložil furnir v kalup in vsako plast premazal dokaj na debelo in na eno stran. Uporabil sem Rakoll glx4 plus in pa pri (sestavljenem) furnirju sem odstranil prejšnje lepilne trakove in sem jih nadomestil z ozkim “abdek” trakom.

Konkavnost na stiroduru sicer ni računana po radijih ampak je iz srede do roba (15cm) razlike 2,5 cm,  je pa sorazmerna s fizikalnimi lastnostmi aluminjaste lajšte ( :) ).

Cene: Lepilo Rakol glx4 plus 18€ (5l), klade (4m 8×8 okoli 11€), transformator (če si ga drugače ne zrihtaš okol 200€).

* Sledi še zadnji post, ki resnično upam da se bo zgodil v naslednjih 14ih dneh oz. takoj, ko se spet vrnem domov za kak dan ali 2. Do takrat pa bodoča dilca počiva pod visokim pritiskom :D

To bi bil pa moj največji problem, saj me je bosanka pustila na cedilu. Nato sem z nekaj popravki le nastavil styrodur da je zaobjel celoten furnir.

po grobem razrezu

in še malo finejša obdelava z bormašino in nastavkom za brušenje

Fish tail

Ko bo lak suh, bo še rahel paint job.

cene: lak za čolne 2dcl 3,80€, (ker se mi je pri rezanju za dva zobotrebca natrgalo sem uporabil še kit za les) 3€ 1dcl.

*Izgleda , da je miniboard  trden za tako “sketchy” stisk. Kar se pa tiče longboarda za malo večje :D , pa še vedno čakam na transformatorček za električno žagico in pa na lesene klade s katerim bom preprečil da bi se bosanke upognile, ker pri ta velikem boardu ne bom šparal s pritiskom :) upajmo da se zadeva premakne. Sicer se obljube prestavljajo iz dneva v dan, ampak tako pač je če ti nekdo dela za 2 pira :)

Tschuß!

Projekt se je zaradi obveznosti do faxa malo zavlekel. Kljub temu pa ni čisto obstal. Nabavil sem furnir 1,5 mm javor. Ker spajanje furnirja povzroči kar nekaj odpada, kvadrat pri Javorju pa stane malo pod 15€ (!!!) sem se odločil da ga bom “spojil” sam. Problem je bil ravno v dimenzijah, saj je najširši bil 18cm. Po izračunih kako preprečiti čim več neuporabnih koncev sem prišel na dimenzije 113 x 27 cm. To bo na koncu še nekoliko manj zaradi obreza ipd.

Ker je bistvo, da se plasti menjavajo iz vzdolžne in prečne postavitve, saj to zagotavlja trdnost, sem liste furnirja velikosti 140×18 razrezal in sestavil na prej omenjene dimenzije. Pri tem mi je bil v veliko pomoč lepilni trak iz naravnih materialov, ki je občutljiv na vlago. To je seveda dobro saj se bo lepilo med plastmi vpijalo preko traku še na les in bo spojilo še “špranjice”. Med stike listov furnirja, pod lepilnim trakom, pa sem še dodajal lepilo za les (za vsak slučaj).

Malo skrbi so mi povzročili lističi, katere sem imel namen postaviti prečno. Vzdolž celega longboarda jih je 6, kar pomeni 6x lepilni trak na mestih. Upam da se bo glede trdnosti vse obneslo, glede na to da bo lepilo, ki ga bom uporabil med plastmi prepojilo vse stike lističev.

Malo sem se še poigral z odpadnimi trakci in sem jih zlepil v 7 plasti, ker me je matral firbec, kako bo zgledala debelina.

cene: lepilni trak Tesa 5€, 3m2 1,5mm javor 40€

* Projekt v glavnem stoji zaradi čakanja na transformatorček (delo prijatelja), kamor bom priklopil žago za styrodur. Upam da bo nasledji update (mislim da bi v 14ih dneh lahko zrihtal vse) tudi zadnji in dokončni.

Plan:

1. Izdelava preše
2. Izdelava modela za stiskanje
3. Izbira furnirja, lepila in lakov
4. Stisk
5. Izrez
6. Preverjanje trdnosti
7. Gremo furat (?!?)

Teorija:

Kako sem si stvar zamislil (ne bom govoril o tem, da sem večino časa obseden z mislijo, kako stvari narediti sam)? Moj cilj je izdelati zadostno trden, varen in vozen longboard pri večji hitrosti (to pomeni, kolikor se da pri mojih sposobnostih na eni izmed lokacij, kjer furam s svojo longboard druščino – http://www.longboard.si/). Ker je vedno panika, kar se tiče denarja, sem se odločil, da projekt razdelim na več delnih projektov in da si za vsakega vzamem čas, denar in se lotim dela suvereno in natančno. Moje izhodišče je 200€ in izjemno malo praktičnih izkušenj iz lesarstva, če izvzamemo uporabo splošnega orodja, kot so elektična žaga, brusilnik, vrtalni stroj ipd. Čas, ki si ga nameravam vzeti je do sezone furanja (takoj ko sneg skopni in so ceste čiste oz. takoj, ko so ceste sčiščene:) ). Ne bom dolgovezil in bom začel s prvim korakom, izdelavo preše.

1. Izdelava preše

Prvotna zamisel je bila preša z običajno sendvič tehnologijo. Za njene plasti sem hotel uporabiti vezano ploščo 30mm, za katero sem prepričan, da je izjemno trdna, vendar je s trdoto in odpornostjo kompatibilna z res “izjemno” ceno :) Ker sem že sumil, da z vezano ploščo nebom prišel cenovno skozi sem za plan B imel dobro staro bosanko z debelino 27mm in dolžino 2,5 m.

Glede na to, da imam v namenu izdelovati longboarde običajnih velikosti (do 120 cm x 25-30cm) je moja preša velikosti 125x50cm. Za vez med spodnjo in zgornjo plato sem uporabil meterske navoje (M16), ki sem jih razpolovil.

Po natančem vrtanju lukenj z običajnio “bormašino”, sem ugotovil, da mi v enem mesecu nebo zneslo zvrtati vseh 20 lukenj s premerom 1,8mm za navoj. Nato smo vzeli v roke Hilti z največjim svedrom kar sem ga našel in vola!

Cene: bosanka 25€ , navoji 15€, matice in podložke 11€
Skupaj: 51€

2. Izdelava modela za stiskanje

Ta korak mi je že pri načrtovanju delal zelo velike preglavice kako ga realizirati, saj je ravno od natančnosti izdelave modela odvisna končna oblika boarda. Po googlanju sem prišel do ugotovitve, da obstaja zelo trd stiropor, ki ga je mogoče lepo obdelovati in pri vakumski tehniki furniranja izpade fantastično. Ker sem našel neko različico tega stiroporja (styrodur), ki je relativno poceni, sem se odločil da bom poizkusil izdelati kolikor je mogoče natančno matriko. Zaradi moje sendvič tehnologije potrebujem seveda plus in minus matriko, kar v nasprotju z vakuumsko tehniko predstavlja dvojne težave, saj se morata 100% prilegati.

Naj bo jasno, da delamo matrike, ker želimo concave !

Če se poizkus s styrodurom izjalovi, obstaja alternativa: strojno obdelan bukov les(otročje lahko, če smo tišlerji).

Pozitivna stvar, kar zadeva obdelavo styrodura je njegova gorljivost (E klasa). Test s tapetnim nožem ogretim z vžigalnikom je izgledal zelo podobno kot če bi vroč nož potisnili skozi kos masla. Perfect !

Po dolgem merjenju in risanju konkavnosti sem ugotovil, da mi vseskupaj jemlje preveč časa. Ravno zaradi ideje modela iz mavčne plošče sem požrl pol kile praha, saj je brušenje bilo zelo zamudno in nenatančno.

Domisliti sem se moral nekaj bolj praktičnega in trdnejšega, ki ob toplotnem rezanju z doma narejeno žagico nebo spreminjalo oblike. Tako je iz nekaj vijakov, lesa in podvratne “lajšte” nastal “concaver”, ki upam da se bo kar najbolje obnesel pri rezanju.

Še doma narejena žagica za stiropor, odrezana na dimenzije za stryrodur 120x30cm. Zahvala zanjo gre fantom iz modelarskega foruma, kjer sem zasledil nekaj ekonomičnih idej, vendar zadeve še nisem preizkusil na napetosti, tako da se še za funkcionalnost ne bom veselil.

Cene: Ker sem račune vrgel stran, lahko okvirno rečem, da so bili stroški za žago in concaverja (les, vijaki, kotniki ipd.) skupno okoli 15€.

Veliko dela, preden se model sploh odreže, sicer pa tako ali tako ni zanesljivo ali bo styrodur zdržal pritiske. Upajmo, da čas in denar nista bila zaman.